Limburg ob Lahni je mirno mestece z okoli 35.000 prebivalci. Leži ob hitri železniški progi ICE med Frankfurtom in Kölnom. Kraj je hkrati tudi sedež limburške škofije in znan po prelepi katedrali. V zgodovini se mestece nikdar ni pojavljalo v javnosti, zdaj pa ga obiskujejo celo japonski novinarji, ki si ogledujejo, kako je tamkajšnji škof Tebartz van Elst uspel zapraviti kar 31,4 milijona evrov za prenovo in dogradnjo škofijskega sedeža. Ta vsota pomeni kar tretjino celotnega premoženja škofije.
Včeraj so verniki protestirali pred škofovo staro rezidenco, v zadnjih dveh dneh je iz Cerkve izstopilo 50 vernikov, običajno se v tem malem mestu za tak korak odloči le eden ali dva vernika na dan. Koliko denarja je že porabil njihov škof in za kaj, so izvedeli šele pred kratkim, vse doslej mu je naraščajoče stroške uspelo skriti tako pred odborom za upravljanje premoženja škofije kot tudi pred Vatikanom.
Neprebojno steklo iz ZDA za pisarno
Prvotno načrtovani stroški so namreč znašali le 5,5 milijona evrov, sedaj pa vse kaže, da bodo do zaključka del narasli na 40 milijonov evrov. Kako je mogoče porabiti tako veliko denarja, ponazarja seznam del in stroškov, ki ga je objavil časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung. Za načrtovanje prenove je škof najel več strokovnjakov, med njimi so bili načrtovalci osvetlitve in ozvočenja. Samo delo arhitekta za notranjo opremo je ovrednoteno na 170.000 evrov, vgradne omarice, ki jih je načrtoval, pa so stale nekaj manj kot pol milijona evrov.
Pri postavki »umetniška dela iz stekla« je zapisano 157.944 evrov, le opaži za gradnjo so znesli nekaj več kot 200.000 evrov. Nekaj več kot 6000 evrov je škof zapravil za zaščito pred grafiti. Zasebno stanovanje škofa stane 2,98 milijona evrov, okoli 480.000 evrov je porabil za notranjo opremo, kopalna kad pa je stala 15.000 evrov. V prvotnih načrtih naj bi za škofovo stanovanje zadostovalo 200.000 evrov. Za zasebno škofovo kapelico so porabili 2,67 milijona evrov, 100.000 evrov so stala le okna. Novo urejanje vrta je stalo malenkost manj kot 800.000 evrov in posebna ureditev notranjega dvorišča 2,3 milijona evrov. Notranjo opremo so delali mizarji iz češnjevega lesa in v zgradbah je položen le naravni kamen. Zakaj škof v pisarni potrebuje posebno varnostno steklo, ki so ga morali uvoziti iz Združenih držav Amerike, ne zna nihče pojasniti.
Draga škofova neodločnost
Najbolj draga postavka pa so bile spremembe, ki si jih je škof zaželel med gradnjo. Tako naj bi adventni venec v cerkvi visel na posebnem kovinskem stojalu. To bi zahtevalo dobrih 10.000 evrov, toda škof je hotel, da visi s strehe, ki so jo ravno na novo naredili in prekrili. Streho so zato na novo odkrili in jo preuredili, a to ni več stalo 10.000, temveč 100.000 evrov. Podobno je bila draga škofova neodločnost pri tem, kje bi imel položen naravni kamen: na tleh ali na stenah. Najprej je bil na tleh, potem se je škof premislil in delavci so ga premestili na stene. A škofu to še vedno ni bilo všeč, pa so ga znova premestili na tla, le malce odmaknjeno od sten.
»Ne potrebujem pompoznega življenjskega sloga,« je medtem na kritike odgovarjal limburški škof, v včerajšnji izdaji časopisa Frankfurter Allgemeine Sonntag pa razkrivajo, kako mu je eksplozijo stroškov uspelo skriti pred upravnim odborom in Vatikanom. Čeprav so prvotni načrti za vsa dela predvideli le 5,5 milijona evrov, je poleti 2011 škof tedaj ustanovljenemu upravnemu odboru predložil projekt, ki bi zahteval 17 milijonov evrov. Ta projekt je razdelil na več manjših projektov, vsak od njih pa je bil vreden manj kot pet milijonov evrov.
Zakaj? Pet milijonov evrov je meja, pri kateri je treba o vsaki gradbeni naložbi obvestiti Vatikan. Do prvega spora med upravnim odborom in škofom je prišlo lani poleti, ko je škof zahteval, da stroški nikdar ne smejo priti v javnost. Upravni odbor je temu nasprotoval, škof pa je računovodstvo zatem zaupal revizijski družbi KPMG. Tako so bili računi dostopni le škofu, arhitektu in nadzorniku gradnje.
Limburški škof je včeraj zjutraj odpotoval v Vatikan in dejal, da svojo usodo polaga v papeževe roke. V Rimu je imel doslej škof sicer precej podpore, a glede na to, da se papež zavzema za skromnejše življenje cerkvenih dostojanstvenikov, jo utegne izgubiti. Limburški škof je pri tem nepričakovano prehitel predsednika nemške škofovske konference Roberta Zollitscha, ki se v Rim odpravlja danes in je spričo škandala v Limburgu nemške škofe pozval k večji skromnosti. »Ravno mi škofi se moramo vprašati, kje in kako živimo,« je dejal Zollitsch in priporočil, naj si pri tem vzamejo za zgled papeža.
