Devetega oktobra lani je tedaj petnajstletna Malala Jusufzaj z vrstnicami pred šolo sedla na majhen poltovornjak, ki jih je po pouku razvažal po domovih. Nanj sta skočila zamaskirana oborožena moška in kriče vprašala, katera med njimi je Malala. Odgovora nista dobila, a so nagonski pogledi otrok proti njej razkrili tarčo. Odjeknili so streli. Malala je obležala nezavestna, ranjena v glavo in ramo, ker se je v pakistanski provinci Svat ob meji z Afganistanom zavzemala za v večini sveta samoumevno pravico deklet do izobraževanja.
V letu dni, potem ko so ji z operacijo glave uspešno rešili življenje v Veliki Britaniji, je Malala postala sinonim boja za izobraževanje deklic na vseh območjih, kjer jim to še vedno odrekajo. Skoraj samoumevno je, da ji je konferenca predsednikov evropskega parlamenta dodelila letošnjo nagrado za svobodo misli, poimenovano po leta 1989 umrlem ruskem jedrskem fiziku, disidentu in Nobelovem nagrajencu za mir Andreju Saharovu, čeprav so bili v ožjem izboru še trije beloruski oporečniki ter Edward Snowden, ameriški žvižgač, ki je razgalil vohljanje ameriških obveščevalnih služb po svetovnem spletu.
Ikona poguma za najstnike
»Sklenili smo, da moramo svetu pokazati, da so naši upi za boljšo prihodnost pri mladih ljudeh, kot je Malala Jusufzaj. Za večino od nas je izobraževanje ključ za odprtje vesolja. Medtem ko imamo mi izobraževanje za samoumevno, je bila Malala ustreljena, da bi ubranila to pravico,« je v sporočilu o podelitvi nagrade zapisal predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul in dodal, da je mlada Pakistanka »ikona poguma za vse najstnike, ki si upajo zasledovati svoje cilje, in kot sveča osvetljuje pot iz teme«. Izrazil je še upanje, da bodo podobno razmišljali tudi v odboru za podelitev Nobelove nagrade za mir, ki bo ime svojega letošnjega nagrajenca objavil danes.
Malala, ki se je teden dni po talibanskem napadu, v katerem sta bili lažje ranjeni še 13-letna Šazja Ramazan in 16-letna Kajnat Rjaz, zbudila iz kome v birminghamski bolnišnici, je ob posebni specialistični negi in s starši ob strani počasi okrevala. Širšemu svetu je postala znana že leta 2009, ko je za BBC pisala blog o svojem življenju pod talibansko vladavino in njihovem onemogočanju izobraževanja za dekleta. Tedaj so namreč v omenjeni obmejni provinci talibani sejali strah in trepet, požigali dekliške šole, obglavljali pripadnike pakistanskih varnostnih sil in trupla opozorilno puščali na vaških trgih. Komaj enajstletna Malala je pogumno pričala o tem za tuje televizijske postaje in časopise tudi ob podpori očeta, ki ga niso prestrašile talibanske grožnje, dokler jih niso dejansko uresničili. Malala po okrevanju ostaja v Veliki Britaniji, junija letos je na povabilo generalnega sekretarja Združenih narodov spregovorila o težavah dekliškega izobraževanja v palači ob Vzhodni reki in požela navdušen aplavz občinstva, pred dnevi pa je tudi izdala knjigo o napadu nase, ki ga je z izjemno veliko sreče preživela.
Žeja po šolanju, ne le aktivizmu
Po navedbah družinskega prijatelja Jusufzajevih učitelja Ahmeda Šaha se Malala zaveda, da veliko zanimanje za njeno usodo prispeva k njenim prizadevanjem za enakopravno izobraževanje deklet in fantov v Pakistanu in drugod. A je hkrati zaskrbljena, ker se ne more posvetiti šolanju. »Le kdaj bom študirala? Veliko dni sem preživela v Ameriki, Avstriji, Španiji, niti ene ure pa pri pouku geografije,« je po Ahmedovih navedbah nedavno v joku potožila očetu, zavedajoč se, da bi z nadaljevanjem šolanja v Pakistanu znova postavila na kocko svoje življenje in življenja najbližjih.
O tem priča tudi dejstvo, da številni Pakistanci Malalo, ki so jo imeli po napadu za junakinjo, zdaj sprejemajo kot nekakšno izumetničeno zahodno ikono za dokazovanje zaostalosti njihove države, ko gre za dekliško izobraževanje. V provinci Svat so že decembra lani protestniki preprečili imenovanje tamkajšnjega dekliškega kolidža po njej.
Oblasti se tudi niso pretirano trudile, da bi poiskale njena napadalca. Zanju so zatrdile, da sta se umaknila v Afganistan, in zadevo končale. Talibani pa sporočajo, da jo bodo vsekakor skušali ubiti, če bodo za to dobili priložnost. »Njena smrt bo naš ponos,« je sporočil Šahidulah Šahid, tiskovni predstavnik militantnih talibanov v Pakistanu.
