Ko športna vzgoja postane šport (2.)

Pod gornjim naslovom se je v pismih bralcev (7. oktobra) oglasil Bojan Pristavec iz Škofje Loke. Prvi stavek (»Odzivam se na zapis Silva Kristana z naslovom Vladni slon v trgovini s porcelanom.«) me je izredno razveselil, ker sem pričakoval koristno polemiko, bodisi kot nasprotovanje bodisi kot odobravanje svojih stališč. Žal sem ostal nepotešen. O vsem mogočem piše g. Pristavec, le o temi, ki ga je menda izzvala k pisanju, skoraj nič. Spomnil sem se na slovensko šolsko nalogo, ki sem jo v gimnaziji pisal nezadostno, čeprav v njej ni bilo pravopisnih napak. Ob rdeči enojki spodaj je bil pripis z rdečim svinčnikom: »Vsebina ne ustreza naslovu.« Toda ne oglašam se zaradi tega, ampak zaradi mnenja spoštovanega pisca, ki »si pod pojmom šport predstavlja zgolj gibanje na ukaz«. Zraven sicer zapiše, da bo to mnenje »pojasnil v nadaljevanju«, žal kljub večkratnemu branju njegovega »večnamenskega« prispevka tega pojasnila nisem našel. Zato bom odgovoril na zapisano mnenje, kot ga razumem.

Pojem šport razumemo kot svetovni kulturni pojav, ki ga delimo na več področij ali pojavnih oblik. Noben kulturni pojav ni »na ukaz«. V tistem trenutku, ko je nekaj »na ukaz«, to ni več kulturni pojav. Noben tekač se ne udeležuje maratona »na ukaz«. Nedeljski smučarji ne oblegajo smučišč »na ukaz«. Noben alpinist ne leze po Himalaji »na ukaz«. Praviloma se ljudje začnejo ukvarjati s športom »iz ljubezni« do te ali one športne dejavnosti, ne pa »na ukaz«. Tudi vrhunskim športnikom nihče ne »ukazuje«, naj se grebejo za kar najboljši dosežek. Nisem še slišal, da bi se smučarji »na ukaz« spuščali po planiški velikanki. Motivi za ukvarjanje s športom so različni, nikoli pa »na ukaz«. Tudi poklicnim športnikom nihče ne »ukazuje«, naj si s športom služijo kruh. Tudi vedno lahko izstopijo s tega vlaka. V drugih poklicih je težko izstopiti. Ukvarjanje s športom je ena najbolj demokratičnih stvari na svetu. Demokratične stvari pa ne potekajo »na ukaz«.

V mnenju, da je »šport gibanje na ukaz«, pa je vendarle kanček resnice. Šolska športna vzgoja poteka »na ukaz«. »Ukaz« je zapisan v uradnem učnem načrtu. Tega »ukaza« ni zapisal noben diktator, ampak skupina strokovnjakov, ki se spozna na vzgojno-izobraževalni proces. Pravzaprav pa je pouk pri vseh šolskih predmetih nekakšen »ukaz«. In kaj sta srednješolski izkaz in fakultetna diploma drugega kot »ukaz«? Tole nakladanje je seveda lahko brezpredmetno, žal pa g. Pristavec ni držal obljube, da bo pojasnil, kaj razume pod besedno zvezo »gibanje na ukaz«. Žal in škoda.

Silvo Kristan

Preberite zadnje članke