Na Mestni občini Ljubljana niso navdušeni nad predlogom sprememb zakona o financiranju občin, ki gre sicer na roko občinam z več prebivalci. Koliko denarja bo po novem iz dohodnine steklo v občinski proračun, na mestnem oddelku za finance in računovodstvo še ne vedo, saj od ministrstva za notranje zadeve za zdaj niso prejeli nobenih izračunov. So pa na sestanku pri državni sekretarki na notranjem ministrstvu Renati Zatler septembra menda izvedeli, da bi tudi po spremembi zakona o financiranju občin še vedno dobili enako kot doslej. Na magistratu pa se lahko veselijo še ene dobre novice, saj v državnem proračunu za prihodnje leto ni več člena o zmanjšanju deleža dohodnine, ki Ljubljani pripada po zakonu o glavnem mestu. Na ta račun bo občinski proračun bogatejši za 3,5 milijona evrov.
Občine z več prebivalci imajo tudi več stroškov
Za izračune o pričakovanih prejemkih ljubljanske občine po spremembi zakona o financiranju občin smo ministrstvo zaprosili tudi sami, a nam jih niso posredovali, saj naj bi se z združenji občin o zakonu še vedno usklajevali. Na ljubljanski občini sicer pozdravljajo predlog, da bi nekoliko več denarja dobivale občine z več prebivalci. Pojasnili so, da večje občine »opravljajo tudi funkcijo regijskih središč in veliko večji obseg javnih služb« in zato potrebujejo tudi več denarja. Pri tem so navedli, da morajo večje občine na primer poskrbeti za večji obseg zdravstvene oskrbe, kulturne dejavnosti, predšolske vzgoje in izobraževanja, zagotavljati morajo javni prevoz potnikov, oskrbo s pitno vodo, regijske centre za odlaganje odpadkov in drugo.
A kljub vsemu navedenemu se na ljubljanskem oddelku za finance ne strinjajo z zmanjšanjem odstotka dohodnine kot vira financiranja občin. Predlog sprememb namreč predvideva, da bi občine po novem dobile le 50 namesto sedanjih 54 odstotkov pobrane dohodnine. Spomnimo, država naj bi z znižanjem deleža dohodnine na račun vseh občin prihranila 86 milijonov evrov na leto. Bolj kot prestolnico pa je predlog sprememb zakona o financiranju občin razburil občine z manj prebivalci. Kljub manku uradnih izračunov so se namreč že pojavili očitki, da gre notranje ministrstvo s spremembo zakona na roko mestom na račun podeželja.
Na magistratu nezadovoljni tudi z davkom na nepremičnine
Na ministrstvu so na očitek odgovorili, da so predlagane spremembe eden od ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Ob tem so poudarili, da izračuni konkretnih učinkov še niso pripravljeni in da morajo predlog tega zakona uskladiti z ministrstvom za finance ter drugimi pristojnimi resorji. Dodali so, da morajo učinke sprememb zakona o financiranju občin uskladiti tudi z učinki zakona o davku na nepremičnine, saj se oba nanašata na finančne vire občin, a sta nastajala z različno hitrostjo in zato nista usklajena.
Dodajmo, da prestolnica tudi s predlogom tega zakona ni zadovoljna, saj je skupaj s preostalimi desetimi mestnimi občinami celo opozorila, da so vsebinske rešitve predlaganega zakona za njihove občane škodljive. Obdavčevanje vrtcev, osnovnih šol, neprofitnih stanovanj ter zdravstvenih in kulturnih ustanov so ocenili kot prelivanje denarja iz enega žepa v drugega, hkrati pa so poudarili, da bi davek na nepremičnine moral v celoti ali v večini pripasti občinam kot temeljni finančni vir za delovanje občin.
