Že igrati v ligi EBEL je uspeh

Sva. Šlo je za običajne stvari, kaj narediti bolje. Pogovori niso bili namenjeni temu, kar si morda predstavljate.

Toda Bojan Zajc je v Beljaku napovedal, da bo ponudil odstop.

V to smer nismo šli. Tekma v Beljaku je skočila iz okvirov zaradi visokega izida, sicer pa smo bili na štirih od šestih obračunov zelo blizu uspeha. Ne dogaja se nič takega, kar se ne bi že v preteklosti. Žal pa je razlika med Avstrijo in Slovenijo vedno večja, zato vse težje držimo korak s tekmeci. Imamo najmanjši proračun v ligi, avstrijski pa se uspešno povišujejo. Počasi si bomo morali naliti čistega vina in ugotoviti, da je že igranje v EBEL velik uspeh. Vprašanje, koliko časa nam bo to še uspevalo.

Lahko bi živeli previdno kot zdaj, a to pomeni, da so ambicije vedno manjše. Avstrija je danes v boljši kondiciji kot pred krizo leta 2008. V našem športu se je že zgodil propad Jesenic in Cimosa, Union Olimpija recimo ne igra več v evroligi. Problemi so vsak dan hujši. Včasih se ti kaj posreči, a na dolgi rok tako ne gre. Vseeno ocenjujem, da za to sezono še ni treba zganjati pretirane panike. Spomnite se le, kako smo proti Albi dobili pet golov v eni tretjini s Hannujem Järvenpääjem na klopi in Johnom Hughesom na ledu. Bo pa v prihodnje težko zdržati v tako močnem tekmovanju s tako nizkim proračunom.

Da. Morda pri njem pogrešam malo več žara, ki ga je vedno imel. Rekel sem mu, naj pove, če ima kakšen problem s tujimi igralci, in bomo ukrepali. Zagotovo pa ne iščemo zamenjave zanj. Na to temo nisem obrnil niti enega telefona. Res je tudi, da moraš imeti denar, če želiš menjati trenerja. Če sredstev ni, potem je treba najti rešitev na drug način.

V to se nisem nikdar vpletal, sem ga pa ravno danes vprašal, do kdaj bosta Nicholas Ross in Bryan Schmidt še igrala skupaj. A to je vprašanje, ni komanda. Odločiti se mora trener, saj v določeni meri tudi odgovarja za izide.

Trenerju sem povedal, naj razmisli in pove svojo vizijo, kaj je treba narediti, da bomo zasukali rezultatski trend. Morda lahko isto dosežemo s kakšnim tujcem manj, moramo pa vedeti, do kam lahko gremo z nakupi. Če kupiš nekoga za 20.000 evrov, potem ga ne moreš primerjati z nekom, ki igra za trikrat višjo vsoto.

Vi radi slišite, da je tujcev manj, a ekipo moraš sestaviti. Dornbirn ima enajst tujcev, Dunaj še več, mi pa želimo biti konkurenčni. Lani smo jih imeli šest in končnice ni bilo. Zelo pomembno je, da priložnost dobijo in jo izkoristijo mladi slovenski igralci, saj bi to lahko odprlo vrata še kakšnemu perspektivnemu fantu.

Reprezentanti, ki so že bili v tujini, so navajeni na bistveno več denarja, kot ga imamo na razpolago v Ljubljani. Marsikateri tujec je cenejši od njih. Žigi Pancetu smo recimo dali korektno ponudbo, a jo je zavrnil. Bili smo v stikih tudi s kom drugim, vendar vsi mislijo, da jim lahko ponudimo več denarja.