Semolič je opozoril, da minimalno plačo prejema približno 50.000 ljudi in da so to ljudje, ki delajo v najtežjih pogojih. "Politika naj vzame denar, kjer je. Naj ne rešujejo bank in tajkunskih kreditov z zniževanjem standarda te skupine ljudi," je dodal.
Ob tem je poudaril, da ve, da te zahteve po zniževanju minimalne plače prihajajo tudi iz Bruslja. "Naj naši politiki ne bodo hlapci evropskih institucij. Nobeno podjetje ni propadlo zaradi minimalnih plač, temveč zaradi pogoltnosti kapitala ali nesposobnih menedžerjev," je še dejal Semolič.
V kolikor bo politika vztrajala pri posegih v minimalne plače, Semolič opozarja, da bodo s tem izzvali predvsem tiste delavce, ki imajo najnižje dohodke. "V obrambi te plače se bo dogajalo marsikaj, dogodki bodo lahko nepredvidljivi in lahko uidejo izpod nadzora, saj ljudje, ki imajo minimalno plačo, nimajo kaj izgubiti," je še dodal.
Ekonomsko-socialni svet (ESS) danes razpravlja tudi o predlagani noveli zakona o dohodnini, ki ukinja avtomatično usklajevanje neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo.
Semolič meni, da je tudi novela naravnana k temu, da zniža neto plače delavcev. "Neto plače delavcev se bodo znižale od dva do tri odstotke, medtem ko se bodo plače najbogatejšim, ki imajo sedemkratno povprečno plačo, za 0,2 do 0,3 odstotka," je še dodal.
O posegih v minimalno plačo je sicer danes razpravljala vlada. Po seji pa so pojasnili, da niso sprejeli nobenih konkretnih zaključkov.
