Včeraj so se ministri ponovno lotili proračuna za prihodnje leto in se o njem tudi do te mere dogovorili, da nam je prvak DeSUS Karl Erjavec, ki je bil pri proračunskem usklajevanju najtrši pogajalec, po sestanku dejal: »Koalicija gre naprej.« Njegovo navdušenje se je nanašalo predvsem na dogovor, da ne bodo zniževali pokojnin, niti ne bodo posegali v letni dodatek za rekreacijo upokojencev. Bo pa vlada ukinila seniorsko olajšavo pri dohodnini, ki jo imajo starejši od 65 let, in sicer za tiste, ki prejemajo prihodke nad 1400 evrov na mesec. S tem bi prihranili okoli 20 milijonov evrov na leto. Vodstvo DeSUS bo o tem ukrepu danes še razpravljalo, a Erjavec kakšnega zaostrovanja ne pričakuje, saj »ta ukrep ne ogroža tistih, ki so socialno ogroženi«.
Po včerajšnjem sestanku je tudi dokončno jasno, da kriznega davka ne bo. Prav neuvajanje novih davkov je bilo osrednja zahteva Državljanske liste. Kot je po sestanku povedal prvak DL Gregor Virant, bo vlada veliko naredila z ukrepi za zajezitev sive ekonomije, ki bodo »ključ do uspeha proračuna v prihodnjem letu«. Če se bo izkazalo, da učinek virtualnih blagajn ne bo takšen, kot so predvidevali, bodo z novim letom uvedli prave davčne blagajne.
Že na ponedeljkovem delovnem posvetu vlade so se ministri dogovorili, da bodo podprli davek na nepremičnine, ki bo v državno blagajno prinesel okoli 200 milijonov evrov. Izjem pri tem davku naj ne bi bilo, kar pomeni, da bodo obdavčeni tudi sakralni objekti, kulturni spomeniki pa kmetijska in gozdna zemljišča... Nekateri sicer minimalno, stopenj obdavčitev pa po naših informacijah še niso povsem dorekli.
Del manjkajočega denarja – po ponedeljkovem vladnem delovnem posvetu je do proračuna, v katerem primanjkljaj ne bi presegel treh odstotkov BDP, manjkalo še nekaj več kot 50 milijonov evrov – bodo ministrstva zagotovila še z rezi v investicije in materialne stroške. Tako naj bi posamezni resorji svoje proračune, ki naj bi bili skladni z limiti, ki jim jih je določil finančni minister Uroš Čufer, posredovali danes. Kot je včeraj dejal Čufer, morajo še enkrat preveriti vse številke, a je stvar »bolj ali manj zaključena«. Proračun pa naj bi bil po njegovih besedah tak, da rebalans ne bi smel biti potreben.
Vlade pa očitno ne bo zamajala niti interpelacija proti ministru Čuferju, ki jo je zaradi predloga za razrešitev neizvršnega direktorja v slabi banki Andreja Širclja vložila SDS. Kot je znano, so do Čuferja sicer zelo kritični tudi v nekaterih vladnih strankah, zlasti v SD. Tako je prvak Socialnih demokratov Igor Lukšič v začetku prejšnjega tedna kot šibek člen vlade označil ravno Čuferjev resor, pred ponedeljkovim kolegijem pri premierki pa je poudaril, da finančno ministrstvo ni naredilo ključnih zadev, za katere so se dogovorili: strategije upravljanja državnih podjetij, spremembe zakona o Slovenskem holdingu (ta je v torek romal v javno obravnavo) in spremembe zakona o slabi banki. Da je Čufer počasen, za kar je poleg velike obremenjenosti finančnega resorja krivo tudi to, da ne angažira strokovno usposobljenih ljudi, nam je Lukšič dejal tudi včeraj. A je dodal, da lahko stvari še vedno popravi. Socialni demokrati torej – kot zagotavlja Lukšič – interpelacije proti Čuferju ne bodo podprli. Zato, ker je Čufer eden ključnih ljudi v vladi – »če rušiš finančnega ministra rušiš vlado«. Predvsem pa zato, ker je »finančni minister eden glavnih kreatorjev oziroma personifikacija programa stabilnosti, ki je ključen dokument, na katerem Slovenija gradi mednarodno kredibilnost«. Na vprašanje, ali bi kdo od poslancev SD, če se bodo ti odločali po svoji vesti, vendarle lahko glasoval proti Čuferju, pa je Lukšič dejal, da je »naša vest zdaj zavezana stabilnosti«. Da interpelacije njihovi poslanci ne bodo podprli, je včeraj zagotovil tudi prvak DeSUS Karl Erjavec. Kot je dejal, se mu zdi interpelacija neumna. »Rušiti želijo nekoga, ki je razrešil osebo, ki ima dve službi. Kje ste pa še to videli,« je dejal prvak stranke upokojencev.
Je pa Čufer z izjavami glede privatizacije šolstva in zdravstva, zaradi katerih so včeraj v stranki v nastajanju Solidarnost ter Odboru za pravično in solidarno družbo med drugim zahtevali njegov odhod, vznejevoljil tudi nekatere v koaliciji. Na delovnem posvetu o privatizaciji pri predsedniku države Borutu Pahorju sredi julija letos se mu je namreč zdelo zanimivo, da niso odprli razprave o privatizaciji v širšem smislu, in je izrazil upanje, »da bomo proces privatizacije naredili na tak način in s takšno kvaliteto, da bomo odpravili strah pred trgom in liberalizacijo in da se bomo enkrat, v roku dveh let lahko pogovarjali tudi o privatizaciji storitev, ki jih za zdaj ponuja javni sektor«. Razložil je še: »Mislim o zdravstvu, mislim o šolstvu; tega se sploh nismo dotaknili in to so stvari, o katerih se v tujini pogovarjajo pri vprašanjih o privatizaciji.«
Največja grožnja vladi Alenke Bratušek tako ostaja morebitna kandidatura Zorana Jankovića za predsednika PS. Spomnimo, da je ljubljanski župan in ustanovitelj PS na torkovi novinarski konferenci s kamnitim obrazom čestital Bratuškovi za napoved kandidature – z njeno odločitvijo naj namreč ne bi bil seznanjen. Po naših informacijah mu je sicer Bratuškova na srečanju konec prejšnjega tedna dejala, da razmišlja o kandidaturi, in poskušala kaj izvedeti o njegovih namenih, a ji jih Janković ni razkril. Tudi na torkovi novinarski konferenci je bil skrivnosten. Dejal je le, da se namerava odločiti do kongresa, ki bo 19. oktobra. A tako dolgo vendarle ne bo mogel odlašati, saj se rok za soglasje h kandidaturi izteče čez štirinajst dni. Vodilni predstavniki PS so sicer prepričani, da bo tudi v primeru, če se Janković poda v predsedniško tekmo, zmagala Bratuškova. Kot poudarjajo, se tudi njihovi člani zavedajo, da bi izvolitev Jankovića pomenila konec sedanje vlade in dodatno nestabilnost za Slovenijo, kar jim bodo v času do kongresa tudi še večkrat sporočili. Vendarle pa ne gre pozabiti, da po statutu PS o predsedniku glasujejo vsi člani stranke, teh pa je več kot 2500. Večina pa jih je v stranko vstopila še v času Jankovićevega vodenja.
