Da bi preprečili tako imenovani beg na banke, izdana garancija države centralni banki omogoča, da vstopi v mehanizem ELA (emergency lending assistance). To pomeni, da bo Evropska centralna banka z neomejenimi količinami denarja podpirala banki. Glede na izkušnje na Irskem, v Cipru in Grčiji je strah pred izgubo denarja povsem odveč.
Ukrep bo imel verjetno več različnih posledic. Z odstranitvijo omenjenih bank bo slovenski bančni sistem pridobil kredibilnost. To z drugimi besedami pomeni, da se bodo sedaj obrestne mere začele hitreje približevati evropskemu povprečju, ki ga merimo z euriborjem. Torej lahko pričakujemo izrazito nižje obrestne mere. Obe banki sta že dolgo ponujali daleč najprivlačnejše depozitne obrestne mere. Seveda pa je treba dodati, da bo v primeru ohranitve visokih obrestnih mer pri nekaterih bankah to pomenilo možnost podobnih težav kot pri prej omenjenih bankah.
Dobro je, da je finančna panoga nadzorovana. Tako bo nadzorovana likvidacija še vedno ohranila del sredstev. Preprečila pa je, da se slabe poslovne prakse ne nadaljujejo, kot smo lahko videli v nekaterih večjih bankrotih slovenskih gradbenih podjetij. Sledi vprašanje, zakaj je Banka Slovenije tako dolgo čakala s tem ukrepom. Če upoštevamo napoved ministra za finance Čuferja, bo potrebnega okoli 400 milijonov evrov dodatnega kapitala za obe banki. Drugače povedano, skoraj polovica odobrenih kreditov je bila slabih. Omenjeno je že stvar za pravnike in zgodovinopisce. Glavno pa je, da smo končno dvignili glavo iz peska.
