Soglasje za delo pri drugih delodajalcih ima v UKC Ljubljana 211 oziroma več kot četrtina od 778 tamkajšnjih zdravnikov in zobozdravnikov specialistov. Kar 116 veljavnih soglasij omogoča delo pri zasebnikih (brez upoštevanja zasebnih domov za starejše), od katerih jih ima večji del tudi koncesijo in se torej potegujejo za isti denar kot javna bolnišnica.
Predlog nove zakonodaje omejuje popoldansko delo na šest ur na teden. Celo med zdravništvom pa so stališča, ali so spremembe prestroge ali preohlapne, različna.
Zasebniki precej odvisni od zdravnikov iz UKC
Samo za popoldansko delo v ljubljanskem medicinskem centru Barsos, okoli katerega se je po smrti zdravnika Saša Baričeviča vnel boj za lastništvo in vodenje, ima soglasje 13 zdravnikov UKC Ljubljana. Šest jih glede na podatke bolnišnice dela v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, prav tako šest pa v Diagnostičnem centru Clarus.
Pri zasebnikih v okviru koncesije ali pa za samoplačnike delajo tudi mnogi vodilni zdravniki v bolnišnici. Vršilka dolžnosti strokovne direktorice UKC Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek Olup ima na primer dve veljavni soglasji za delo zunaj matične ustanove: za okulistično ordinacijo dr. Blatnik Vertot in za očesni diagnostični in kirurški center Provid. Predstojnik ortopedske klinike prof. dr. Vane Antolič dela še v Orthopsu, ki ga vodi Bojana Rasberger Antolič. Predstojnik kliničnega oddelka za plastično kirurgijo in opekline doc. dr. Uroš Golobič Ahčan dela pri Pacient, d.o.o., in in pri koncesionarju asist. mag. Marku Bitencu, strokovni direktor ginekološke klinike izr. prof. dr. Adolf Lukanovič v Ginekologiji Bežigrajski dvor, predstojnik urološkega oddelka asist. Bojan Štrus v Pacient, d.o.o., predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo prim. doc. dr. Marjan Koršič v termah Krka, predstojnica dermatovenerološke klinike asist. Tanja Planinšek Ručigaj v Diafit, d.o.o...
Podatki potrjujejo, da so zasebniki, vključno s tistimi s koncesijo, močno odvisni od dela zdravnikov iz javnih zavodov. Veliko soglasij pa je namenjenih tudi delu v manjših bolnišnicah, kjer so pri marsikaterem programu posegov in pregledov prav tako odvisni od dela zdravnikov iz UKC Ljubljana.
Vrhunec: Takšno mešanje je za javni sistem škodljivo
»Menim, da je takšno mešanje škodljivo za javni zdravstveni sistem. Enako velja tudi za delo pri drugem delodajalcu,« o kombiniranju koncesionarstva z delom v javnem zavodu in drugem popoldanskem delu meni vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec. Zakaj ga torej omogočajo v tako veliko primerih, tudi v primeru vodilnih na oddelkih in klinikah? »Žal sedanja zakonodaja takšno delo dopušča in če bi v javnih zavodih to prepovedali, bi povzročilo revolt sodelavcev,« pravi Vrhunec. Kot je opozoril, pa je problem tudi v samem načinu podeljevanja koncesij. Ministrstvo za zdravje je s podeljevanjem zgolj delnih koncesij (ki na primer predvidevajo le delo 0,5 zdravnika ali manj, op. p.) posredno namreč predvidelo, da je zdravnik razen v okviru koncesije zaposlen še nekje drugje.
Kombiniranje zaposlitve v javnem zavodu z delom pri zasebnikih, ki v mnogih primerih pri potegovanju za program in s tem za denar zdravstvene blagajne konkurirajo javnim bolnišnicam, je sicer v zdravstvu že dolgo jabolko spora. Omejiti ga je skušalo več ministrov za zdravje zapored, a je bil pomemben del zdravništva ostrejšemu pristopu nenaklonjen, zdravstvene reforme pa so druga za drugo obtičale v predalih. Glede na aktualni predlog zakona o zdravstveni dejavnosti ministra Tomaža Gantarja koncesionar iste dejavnosti ne bi več mogel opravljati še v javnem zavodu, popoldansko delo zdravnikov pri drugih delodajalcih pa bi bilo omejeno na šest ur tedensko.
Tudi tem omejitvam del strokovnjakov v zdravstvu nasprotuje, češ da so prestroge in neživljenjske, v Iniciativi zdravnikov pa nasprotno ugotavljajo, da je nova zakonodaja preohlapna. »Menimo, da ta določila ne prinašajo dovolj eksplicitne ločitve med javnim in zasebnim delom, da ne prinašajo nič bistveno novega in da bodo vsi sedanji problemi »dvoživk«, čeprav je to ena hujših anomalij v delovanju sedanjega sistema, ostali,« komentirajo Gantarjev predlog.
