Po poročanju britanskega časnika Times naj bi se načelnika britanskega in ameriškega generalštaba, generala Nick Noughton in Martin Dempsey, sestala v Jordaniji. Hamešitska kraljevina Abdullaha II., ki velja za dobrega zaveznika Zahoda, bi tako lahko ob napadih vodenih raket z ameriških rušilcev in britanskih podmornic iz Sredozemlja postala ena glavnih odskočnih desk za letalske napade na položaje sirske vojske. Zaradi dogajanja v Siriji je svoj dopust skrajšal britanski premier David Cameron in bo že v sredo vodil sejo sveta za nacionalno varnost, na kateri naj bi sprejeli odločitev, kako se odzvati na dogajanje v Siriji. Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je medtem zagotovil, da bodo ZDA odločitev o ukrepanju sprejeli v dogovoru z mednarodno skupnostjo. »Sprejeta še ni bila nobena odločitev. Priti mora do sorazmerne reakcije. Odločitev bo padla v prihodnjih dneh,« je danes povedal francoski zunanji minister Laurent Fabius. »Vse možnosti so na mizi. Edina, ki je ni, je ta, da ne storimo ničesar,« je še pristavil.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes že ocenil, da bi vojaški napad na Sirijo brez mandata Združenih narodov predstavljaj veliko kršitev mednarodnega prava. Po njegovi oceni bi bila velika napaka, če bi verjeli, da se bo z uničenje infrastrukture sirske vojske končala tudi državljanska vojna.
Ni povsem jasno, kako bi napad izgledal
Kako bi napad na Sirijo lahko dejansko izgledal, ta čas še ni povsem jasno. V preteklih dveh letih so v mednarodni skupnosti večkrat razmišljali o omejenih zračnih napadih in vzpostavitvi varnih območij na severu in jugu države tudi s pomočjo prepovedi letenja za sirsko lelalstvo. Tukaj so se namreč ustvarila prva jedra upora proti režimu Bašarja al Asada, po premisleku vojaških strategov Zahoda pa bi z vzpostavitvijo takšnih varnih območij dosegli dva cilja: beguncem bi lahko na sirskem ozemlju ponudili varno zatočišče, s humanitarnimi koridorji iz Jordanije in Turčije bi izboljšali njihovo oskrbo, prav tako pa bi uporniškim silam omogočili tudi mirnejše razmere za načrtovanje novih napadov na tarče sirskega režima.
Zračni napadi bi lahko potekali iz treh smeri. Iz vzhodnega sredozemskega morja, kjer sicer v tem trenutku ni letalonosilk ZDA, Velike Britanije in Francije. Lovci bi nad Damask lahko poleteli tudi s Cipra (dobrih 200 kilometrov zračne linije), Turčije in Perzijskega zaliva. Kot izhodišče za napad bi lahko služilo Natovo oporišče Incirlik v Turčiji, prav tako pa bi za odskočno desko napadov na Sirijo lahko uporabili tudi jordanska vojaška oporišča, kjer imajo ZDA od skupne vojaške vaje v začetku leta nameščena letala F16.
Glavno breme na ramenih ZDA
Glavnina bremen vojaškega napada proti Siriji bi skoraj zagotovo padla na ramena ZDA. V preteklih dneh so povečali število z raketami oboroženih rušilcev v Sredozemlju s treh na štiri. Letalonosilka USS Harry Truman je sicer prejšnji teden zapustila Sredozemsko morje in je čez Sueški prekop odplula v Rdeče morje. Za ameriška bojna letala je tako napad iz Sredozemlja, Sueškega prekopa ali Rdečega morja povsem izvedljiv. Podobno v Združenih arabskih emiratih nameščena francoska bojna letala Mirage in Rafale, bi tudi Američani morali za prelet pridobiti dovoljenje od Savdske Arabije in Jordanije.
Francija bi se dodatno utegnila napadom pridružiti s svojo jedrsko podmornico Charles de Gaulle, ki je trenutno še zasidrana v Toulonu. Tudi Velika Britanija bi se vojaškemu napadu verjetno pridružila z raketnimi napadi iz podmornic, saj trenutno ne razpolaga z operacionalno letalonosilko. Po poročanju Reutersa so neimenovani viri iz mornarice potrdili, da je prav iz tega razloga London v zadnjih mesecih v sredozemskih vodah obdržal vsaj eno podmornico. Pri napadu na Sirijo bi Velika Britanija lahko sodelovala tudi s svojih vojaških oporišč na Cipru. Sicer pa ima Velika Britanija ta čas v Sredozemlju na vojaških manevrih "Cougar 13" enote za hitro posredovanje. Vojaške vaje se udeležujejo amfibijska ladja "HMS Bulwark", nosilka helikopterjev "HMS Illustrious" in fregati "HMS Westminster" ter »HMS Montrose".
