»Če hočeš biti nenadomestljiv, moraš biti drugačen,« je nekoč izjavila slovita modna kreatorka Coco Chanel, ki pa je bila vsaj toliko kot po množici različnih pikrih dovtipov, ki so polnili časopise in revije (njene slovite aforizme so sicer nekateri pripisovali pesniku Pierru Reverdyju, enemu izmed njenih ljubimcev ter dolgoletnemu prijatelju), znana po svoji samozavestni ženskosti, burnem zasebnem življenju in seveda modnih kreacijah, ki so ustanoviteljico modnega imperija Chanel naredile za eno izmed najbolj znanih modnih oblikovalk 20. stoletja.
Gabrielle Bonheur Chanel, večino svojega življenja znana pod vzdevkom Coco, se je rodila 19. avgusta pred 130 leti v majhnem francoskem mestecu Saumur. Po materini smrti, ko je bila Gabrielle stara dvanajst let, je preživljala mladost v samostanu Aubazine, namenjenem sirotam in zapuščenim; tam se je tudi izučila za šiviljo (prav strogost in konzervativnost samostanskega življenja naj bi pozneje odločilno vplivali na njene kreacije), vendar se je že kmalu po odhodu iz samostana začela preizkušati kot barska pevka. Odrske kariere – tudi zaradi precej povprečnih glasovnih sposobnosti – ji sicer ni uspelo narediti, si je pa v tem času nabrala precej vplivnih poznanstev med bogatimi moškimi, ki so ji pomagala pri njenih nadaljnjih korakih v svetu mode. Kariero je Chanelova začela kot modistka, a je v ponudbo kmalu vključila tudi puloverje, jopiče in nabrana krila, leta 1918 je na trgu prva ponudila damske pižame, v 20. letih pa je pozornost vzbudila s sproščenimi kreacijami iz džersija, ki so ženske osvobodile tesnih strogih oblek, kot so bile tedaj običajne.
Njen svetovno znani parfum chanel no. 5, ki ga je predstavila leta 1921 in je nemudoma postal uspešnica, še danes ostaja klasična ženska dišava, leta 1926 pa je oblikovala tudi priljubljeno »malo črno obleko«, elegantno zaveznico vsake ženske. Znamenita kreatorka, ki je umrla 10. januarja 1971, je v modo kot okraske uvedla še pozlačene gumbe, dolge ogrlice iz biserov in pentlje.
Bolj sporno je bilo njeno burno zasebno življenje, niti ne toliko zaradi številnih ljubimcev (poročila se ni nikoli, med drugim pa je prijateljevala s številnimi umetniki in drugimi slavnimi osebnostmi, kot so bili Pablo Picasso, Igor Stravinski in Jean Cocteau) kot zaradi nekaterih drugih razlogov. Mnogi so ji zamerili, da je ob začetku druge svetovne vojne zaprla svoje delavnice in trgovine, češ da »zdaj ni čas za modo«, pri čemer naj bi bil to le priročen izgovor za obračun s sindikati, s katerimi je bila sprta že več let; prav tako ji v domovini ni prinesla simpatij njena medvojna zveza z nemškim častnikom Hansom Guntherjem von Dincklagejem, prav tako pa so jo sumili sodelovanja z nemško obveščevalno službo. Čeprav so po vojni obtožbe proti njej opustili, je nato minilo kar nekaj časa, da se je odločila za vrnitev v svet mode. um
