Dejanski lastnik liechtensteinskega podjetja Sebua, ki mu je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (MOL) med letoma 2006 in 2008 nakazal 650.000 evrov za svetovanje pri nakupu stanovanj v Celovških dvorih, je poslovnež Miro Oblak, ena ključnih oseb v aferi Hypo v Sloveniji in na Hrvaškem.
To so po naših informacijah ugotovili organi odkrivanja in pregona v preiskavi poslov med Skupino Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, Vegradom in podjetji v Liechtensteinu, ki naj bi bila lastniško povezana z nekdanjimi vodilnimi v koncernu Hypo. Podatek, da je Oblak lastnik podjetja Sebua, daje zgodbi o skladovem nakazilu v Liechtenstein novo razsežnost. Gre namreč za nov, za zdaj daleč najmočnejši znak, da je bil svetovalec, ki ga je plačeval sklad, v resnici le podaljšana roka vlagatelja v Celovške dvore, družbe AM-S.P.C., pozneje znane pod imenom Vegrad AM. Ta je leta 2006 skladu prodala 344 stanovanj. Vse našteto postavlja nov velik vprašaj v ekonomsko upravičenost nakazila denarja v Liechtenstein.
Oče in sin skupaj v Celovških dvorih
Ključna povezava med družbo AM-S.P.C. in podjetjem Sebua je sorodstvena. Dejanski lastnik Sebue Miro Oblak je namreč oče Andreja Oblaka, ki je leta 2006, torej v času, ko je bila sklenjena sporna pogodba o svetovanju, zastopal AM-S.P.C. in vodil družbo Hypo Alpe Adria Consultants, enega od nekdanjih solastnikov AM-S.P.C. Kot je pred dnevi pojasnila tedanja direktorica sklada Jožka Hegler, je podjetje Sebua skladu »priporočil« prav Andrej Oblak. S skladom naj bi »usklajevalo predhodne faze pogajanj« in pomagalo »približati želje in pričakovanja« obeh strani. To posledično pomeni, da je stanovanjski sklad za prepričevanje AM-S.P.C. oziroma Andreja Oblaka najel kar podjetje njegovega očeta.
Kako je to sploh mogoče? Kot je večkrat javno zatrdila Heglerjeva, sama lastništva Sebue ni preverjala. A če bi to storila še pred podpisom 650.000 evrov vredne pogodbe, ki jo je tudi po ugotovitvah računskega sodišča sklenila mimo zakonodaje o javnem naročanju, bi prišla do zanimivih podatkov. Miro Oblak je bil namreč pri projektu Celovški dvori tako ali drugače zraven že od leta 2003, torej že tri leta, preden je sklad za domnevno svetovanje najel podjetje Sebua, pri tem pa je poslovno sodeloval tudi z Andrejem Oblakom.
Lahek zaslužek na račun sklada
Takrat je namreč Miro Oblak, ki je najbolj znan kot nekdanji lastnik hotelskega kompleksa Rezidencija Skiper pri Savudriji, prek še enega liechtensteinskega podjetja (Inbau AG) postal solastnik 49 odstotkov družbe AM-S.P.C. Za delež v družbi, ki je takrat z denarjem Hypo banke šele začela pridobivati zemljišča v Šiški, je Miro Oblak odštel slabih 5000 evrov. Kmalu zatem, leta 2004, sta oče in sin Oblak sklenila prvi posel. Družba Hypo Alpe Adria Consultants, ki jo je vodil Andrej Oblak, mu je prodala še 25-odstotni delež v AM-S.P.C. Cena: 200.000 evrov. Kmalu zatem je Miro Oblak izstopil iz projekta. Skupno 66-odstotni delež v AM-S.P.C. je prodal družbi Hypo Alpe Adria Beteiligungs in zanj iztržil kar deset milijonov evrov. Miro Oblak se je iz projekta Celovški dvori umaknil, Andrej Oblak pa je kot zastopnik družbe AM-S.P.C., ki se je dogovarjala s skladom, v njem ostal. In očitno očetu (ne)posredno pomagal pri nabiranju novih poslov.
S »priporočilom« Heglerjevi mu je omogočil lahek zaslužek. Iz dostopnih podatkov namreč ni mogoče razbrati, kaj bi lahko podjetje Sebua, ki v času delovanja ni imelo zaposlenih, sploh svetovalo skladu. Gre za podjetje, ki je med januarjem 2005 in novembrom 2008 domovalo kar v poštnem nabiralniku na naslovu liechtensteinskega odvetnika Gerolda Hoopa, uradnega skrbnika več desetih tamkajšnjih podjetij, ki so prejela nakazila iz spornih Hypovih poslov. Na področju svetovanja ni imelo nobenih referenc.
Uradno: Poročila o delu »svetovalca« ni
Še več. Pogodbo s skladom, sklenjeno le dan po tem, ko je ljubljanski mestni svet potrdil odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo Celovških dvorov, je v njegovem imenu podpisal Jože Podržaj, ki je bil takrat zaposlen v Hypo Alpe Adria Consultants. V enem od poznejših poslov je Sebuo pri podpisu pogodbe zastopala kar Katarina Prebil, dolgoletna odvetnica Andreja Oblaka. Pojasnila je, da je to storila na podlagi sodno overjenega pooblastila direktorja Hoopa in da Sebua pogodbe ni sklenila s subjekti iz skupine Hypo. Senco dvoma o tem, ali je res šlo za svetovanje, pa meče podatek, da je stanovanjski sklad zadnjo pogodbo o nakupu preostalih 119 stanovanj z AM-S.P.C. (takrat že pod imenom Vegrad AM) podpisal v začetku decembra 2008, torej že dobra dva tedna po začetku likvidacije podjetja Sebua. To je nekaj mesecev pred tem, julija 2008, dobilo še tretji, zadnji obrok provizije.
Zakaj je sklad provizijo plačal podjetju iz nabiralnika brez referenc in zaposlenih? »Ker smo iskali predvsem posrednika, ki bo sposoben zagotoviti ustrezno število primernih stanovanj,« odgovarja aktualni direktor sklada Sašo Rink. »Plačilo je bilo vezano na izpolnitev pogojev, torej podpis predpogodb in pogodb,« je dodal. Toda ob tem je potrdil, da na skladu nimajo poročila o delu podjetja Sebua, saj da tega ni zahtevala pogodba. Tudi sicer so bile razne »svetovalne« in »posredniške« pogodbe stalnica Hypovih poslov v Celovških dvorih. Za enak namen – »vzpostavljanje stikov z družbo AM-S.P.C.« – je pozneje provizijo v višini 3,8 milijona evrov moral plačati tudi Vegrad, ki ga je nakup te družbe stal skupno dobrih 17 milijonov evrov. Prejelo jo je še eno liechtensteinsko podjetje nabiralnik Fincor AG. Kdo je njegov lastnik, ni znano.
Račune hypovcev je najbolj napolnila država
Vrnimo se k podjetju Sebua. To se pojavlja v vsaj še dveh zgodbah, povezanih s Hypom. Leta 2006 je s preprodajo manjšinskega deleža v projektnem podjetju za gradnjo poslovne stavbe Rotonda ob severni ljubljanski obvoznici Vegradu v dveh mesecih zaslužilo 1,5 milijona evrov. Obenem ga je mogoče najti tudi v verigi posrednikov, ki so Hypu preprodali zemljišče za trgovsko središče na Ptuju, zaradi česar sta banka in Hypo Leasing zoper nekdanje vodilne aprila letos vložila štiri milijone evrov vredno odškodninsko tožbo.
A najbolj zanimiv je podatek, kako je podjetje Sebua porabljalo denar od preprodaj in »svetovanj«. Po naših informacijah je namreč precejšnje zneske nakazalo v Panamo, na račun tamkajšnjega podjetja Enjuan Management Corp. To je leta 2007 preprodalo podjetje Gina, ki ima v lasti zemljišče ob Vojkovi cesti v Ljubljani, velenjskemu Vegradu. S tem je samo v mesecu dni zaslužilo več kot 16 milijonov evrov. Prav ta denar pa je po ugotovitvah kriminalistov in tožilstva končal na več off shore podjetjih po svetu v lasti nekdanjih vodilnih v avstrijskem in slovenskem Hypu.
Če torej povzamemo, so te zasebne račune v davčnih oazah (ne)posredno pomagali polniti tudi subjekti, povezani s slovensko državo: Vegrad, ki je na veliko preplačeval zemljišča, NLB, ki je s 14-milijonskim posojilom financirala Vegradov nakup Gine, in zdaj še ljubljanski stanovanjski sklad. Ta je v mrežo off shore podjetij nakazal denar za svetovanje, o katerem danes v prostorih sklada očitno ni pisnih dokazov.
