»Če lahko za eno mizo na stolih sedi deset ljudi, jih lahko v invalidskem vozičku za njo sedi pet ali šest. Za hodečo osebo zadostuje kopalnica velikosti štiri kvadratne metre, za gibanje in manevriranje vozička v njej pa je potrebnih vsaj šest kvadratnih metrov. Dva invalida na vozičku potrebujeta vsaj 1,5 metra širok hodnik, da gresta lahko drug mimo drugega...« Tako predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic našteva, zakaj osebe na invalidskih vozičkih potrebujejo približno 30 odstotkov večja stanovanja in druge površine za gibanje kot hodeči ljudje.
Premer 1,5 metra za obračanje
To ni luksuz, temveč minimalni standard, ki ga predpisuje tudi zakonodaja, opozarjajo v zvezi. Pa vendar finančno ministrstvo pri pripravi osnutka zakona o davku na nepremičnine tega ni upoštevalo in za osebe na invalidskem vozičku ni predvidelo nobenih izjem, olajšav ali oprostitev nepremičninskega davka. Kajti večje površine pomenijo večjo posplošeno vrednost nepremičnine, od katere se bo odmeril nepremičninski davek, torej posledično tudi večjo davčno obremenitev najtežjih invalidov, ki morajo uporabljati invalidske vozičke.
To je po prepričanju zveze paraplegikov diskriminatorno do invalidov, ki za svoje bivanje potrebujejo nekoliko večja stanovanja. »Podobno neupravičena je tudi obdavčitev vseh delovno-bivalnih prostorov, ki jih imajo zveza paraplegikov in društva v sestavi ter so prilagojena izvajanju posebnih socialnih programov in rehabilitacije ljudi na vozičkih,« dodajajo.
Kajti tudi zakonodaja določa, da morajo biti prostori, ki jih uporabljajo osebe na invalidskih vozičkih, načrtovani tako, da lahko te osebe neovirano dostopajo do prostorov, vstopajo vanje in jih nemoteno uporabljajo. V stanovanju, primernem za invalide, mora biti v vsaki sobi dovolj prostora za obračanje vozička, za kar po standardnem določilu zadošča površina v premeru 1,5 metra. Oseba na invalidskem vozičku mora imeti zagotovljen neoviran dostop do vseh vrat, oken, instalacije in druge stanovanjske opreme. Zaradi obračalne površine, opreme in manevriranja z vrati mora tako na primer predprostor stanovanja v globino meriti vsaj dva metra.
Naj se ustrezno zmanjša osnova za odmero davka
»Pripravljeni smo plačati davek tako kot preostali državljani. Ampak ne zdi se nam pošteno, da bomo morali zaradi svoje invalidnosti plačati še 30 odstotkov več,« pravi Kastelic. Poleg tega opozarja, da so invalidi na vozičkih že tako po navadi socialno ogrožena skupina. »Okoli 70 odstotkov naših članov ima zelo nizke osebne dohodke, kajti navadno se poškodujejo ljudje, ki opravljajo težja fizična dela, recimo dela v gozdu, ki niso dobro plačana.«
Zato v zvezi od vlade pričakujejo, da bo v končnem predlogu ustrezno znižala posplošeno vrednost nepremičnin, ki so bivalni objekti invalidov na vozičkih in namenski objekti invalidskih organizacij, ki združujejo najtežje gibalno ovirane invalide. Z ministrstva za delo, pod katerega okrilje spada tudi invalidska problematika, kolegom na finančno ministrstvo doslej niso poslali nobenih pripomb ali predlogov o drugačni ureditvi nepremičninskega davka za trajne invalide na vozičkih. Na ministrstvu za finance pa v tem trenutku preučujejo pripombe, prejete v javni razpravi o predlaganem zakonu o davku na nepremičnine, opravljajo razgovore z interesnimi skupinami ter pripravljajo dopolnitve in nove izračune učinkov, »zato o končnih zakonskih rešitvah še ni možno govoriti«. Z zvezo paraplegikov se še niso pogovarjali.
Socialna merila sodijo v socialno zakonodajo
Je pa ekonomist in strokovnjak za nepremičnine dr. Ivo Lavrač že leta 2010 izdelal primerjalno študijo oprostitev in olajšav na področju nepremičninskih dajatev v 19 državah EU. Ugotovil je, da so invalidi oproščeni plačila različnih oblik nepremičninskega davka na Madžarskem, Poljskem, v Litvi, Romuniji, Španiji in Veliki Britaniji. Do olajšav pri plačevanju nepremičninskih dajatev pa so upravičeni v Bolgariji in na Irskem.
Večina držav tako ne upošteva invalidnosti kot posebne olajševalne okoliščine pri odmerjanju nepremičninskih dajatev, niti pri tem ne pozna razlikovanja glede na druge socialne okoliščine lastnikov nepremičnin. Tudi dr. Lavrač meni, da socialnih meril ne bi smeli upoštevati v zakonu o davku na nepremičnine, temveč bi morali ranljive skupine prebivalstva pred previsokim nepremičninskim davkom zaščititi v socialni zakonodaji, ki ureja tudi druge socialne transferje.
Trajnih invalidov na vozičku je sicer po Kasteličevi oceni v Sloveniji okoli 5500. Na ministrstvu za delo pa menijo, da jih je med 2000 in 2500, vendar uradnega podatka o tem nimajo.
