Na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so potrdili, da so prejeli dve prijavi zoper vlado in predstavnike reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki so maja letos dosegli dogovor o rezih v plače javnih uslužbencev, vendar ob tem člane večine reprezentativnih sindikatov postavili v boljši položaj od nečlanov. Šolniki, medicinske sestre, uradniki in drugi uslužbenci javnih zavodov, ministrstev in občinskih organov, ki so člani katerega od reprezentativnih sindikatov, ki je maja podpisal dogovor z vlado in nato še aneks h kolektivni pogodbi, so namreč po novem upravičeni do 20 odstotkov višjih jubilejnih nagrad kot drugi javni uslužbenci. Prav tako lahko dobijo za 20 odstotkov višjo solidarnostno pomoč, ki jo država recimo izplača v primeru naravne nesreče.
Naj se ve, kdo plačuje socialni dialog
»Mislim, da je to povsem pošteno in edino primerno,« odločno zatrjuje Drago Ščernjavič, vodja dela sindikalnih predstavnikov, ki so izpogajali nova določila kolektivne pogodbe za javni sektor. Kot poudarja, socialno partnerstvo v državi vzdržujejo člani sindikatov s plačevanjem članarine, koristi od tega pa imajo tudi nečlani. »Nekoliko višja jubilejna nagrada je neko majhno poplačilo za delavko, ki že več kot dvajset let plačuje sindikalno članarino. Hkrati bodo zaradi tega tudi nečlani sindikata bolje vedeli, da nekdo plačuje za to, da so nekatere njihove pravice vzdrževane in branjene.«
Takšno logiko, ki jo sindikati skušajo uveljaviti že vrsto let (vendar doslej brez uspeha) in še posebej pomembna postaja v času, ko sindikalno članstvo upada, razume tudi pravni strokovnjak in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Gorazd Perenič. Na načelni ravni v njej ne vidi nedopustne diskriminacije. Kajti tudi marsikje v tujini velja, da dogovori med delodajalci in sindikati veljajo samo za člane slednjih. Poleg tega v javnem sektorju ni mogoče sklepati individualnih pogodb, temveč se plačna politika določa skupaj za vseh skoraj 158.000 javnih uslužbencev. »Zato o njej vedno odloča večina, ta večina pa je nedvomno sindikalno organizirana,« pojasnjuje Perenič in hkrati še dodaja, da je tudi sicer nečlan sindikata prikrajšan za sindikalne pravice, med drugim recimo za sindikalnega zagovornika v disciplinskem postopku.
So to dovolj razumni razlogi?
Kljub temu konkretni majski dogovor morda vendarle ne bi prestal ustavne presoje. Perenič je spomnil, da je ustavno sodišče o podobni temi presojalo že leta 2009 in takrat je odločilo, da mora za vzpostavitev razlik med člani in nečlani sindikatov obstajati razumen razlog.
Z ministrstva za notranje zadeve, ki je bilo nosilec pogajanj, so sporočili, da so se predstavniki sindikatov pri uveljavljanju svoje zahteve po razlikovanju med njihovimi člani in preostalimi javnimi uslužbenci sklicevali na 224. člen novega zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Po njem se pravice in obveznosti, ki niso urejene v zakonu o kolektivnih pogodbah, lahko direktno v kolektivni pogodbi uredijo le za člane pogodbenih strank. Toda Perenič je opozoril, da je takratna koalicija pod vodstvom Janeza Janše takšno določilo zakona predlagala s pojasnilom, da je amandma predlog socialnih partnerjev in predstavlja možnost dogovarjanja delavčevih pravic in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu in ki so povezane predvsem z delovanjem sindikata oziroma članstvom v sindikatu, s ciljem krepitve in spodbujanja kolektivnega dogovarjanja.
Najbrž ne
»Na podlagi takšne obrazložitve in dosedanje prakse ustavnega sodišča je zato verjetno treba ugotoviti, da so vsaj jubilejne nagrade namenjene krepitvi lojalnosti delu in delodajalcu in ne sindikalnemu delovanju. Zato je velika možnost, da 224. člen ZDR-1 ne preživi ustavne presoje, s tem pa tudi razlikovanje med člani in nečlani sindikatov izgubi svojo zakonsko podlago,« ocenjuje Perenič.
Zahtevo za presojo ustavnosti 224. člena ZDR-1 je 10. julija vložil kar Sindikat policistov Slovenije (SPS), ki v nasprotju s Policijskim sindikatom Slovenije ni podpisal aneksa h kolektivni pogodbi, zato niti njihovi policisti, čeprav so sindikalno organizirani, niso upravičeni do višjih jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči. S tem pa je po mnenju SPS kršena prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov med policisti. »Na ta način se po mnenju predlagatelja (ustavne presoje, op. p.) tudi posega v sindikalno svobodo in prikrito favorizira člane tistih sindikatov, ki sledijo željam in aktualni politiki, po drugi strani pa kaznuje člane tistega sindikata, ki se zavzemajo za drugačen obseg pravic delavcev,« so v utemeljitvi svoje zahteve zapisali predstavniki SPS. Kajti aneksa ta policijski sindikat ni podpisal, ker si po lastnih besedah v okviru sindikalnega delovanja prizadeva za višjo raven pravic delavcev.
Razdor med sindikati
»To je popolnoma nekorektno, neprofesionalno in pomeni razbijanje sindikatov,« pa je nad potezo SPS zgrožen Ščernjavič, ki hkrati ne vidi nobenega razloga, zakaj bi morali biti do višjih jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči upravičeni tudi člani reprezentativnih sindikatov, ki aneksa h kolektivni pogodbi niso podpisali. Poleg tega je poudaril, da so pred leti tudi v SPS podprli njegov sicer neuspešen predlog, da bi člani sindikatov dobivali višji regres kot drugi javni uslužbenci.
Medtem ko na ustavnem sodišču ne morejo napovedati, kdaj bodo sodniki odločili o zahtevi SPS, na KPK zaradi zagotovitve nepristranske obravnave podrobnejših pojasnil o vsebini, ki zadeva obe prijavi, ne dajejo. So pa sporočili, da je komisija eno prijavo že zavrnila, saj je ugotovila, da »navedbe iz prijave ne dajejo podlage za resen sum kršitve iz pristojnosti komisije ali kršitev predpisov iz pristojnosti drugih organov«.
