Izziv za Egipt je, kako doseči, da se nemiri ne le prekinejo, temveč trajno prenehajo. Očitno je, da se država sooča z velikimi izzivi. Težava je, da sta narava in resnost problemov takšni, da ovirata napredek. Demokracija zahteva skupno razumevanje tega, kako bi bilo treba sprejemati odločitve na nacionalni ravni, določeno stopnjo medsebojnega spoštovanja med tistimi, ki se potegujejo za moč, in pripravljenost večine, da pri katerem koli vprašanju spoštuje pravice manjšin. V današnjem Egiptu bo za to potreben čas.
Evropska unija želi pri tem pomagati. Stabilen in demokratičen Egipt ni ključen le za njegovih 84 milijonov prebivalcev, ampak tudi za Bližnji vzhod in ves svet z Evropo vred. Med različnimi skupinami sem opazila globoko nezaupanje. Medtem ko nekateri v nedavni spremembi vidijo vstajo naroda, drugi menijo, da gre za državni udar.
Da bi ugotovila, kako naprej, sem se srečala z glavnimi akterji na vseh straneh: voditelji začasne vlade, mladimi iz gibanja Tamarod, predstavniki gibanja 6. april, Stranke za svobodo in pravičnost ter stranke Nour, Muslimansko bratovščino, tudi z Mohamedom Mursijem, in civilno družbo.
Kako lahko torej Egipt ponovno vzpostavi demokracijo? Evropska unija je pripravljena podpreti naslednjih šest korakov.
1. Egipt potrebuje vključujoč politični proces. Ljudje morajo čutiti, da v celoti sodelujejo v prihodnosti te pomembne države. Vključene morajo biti vse pomembne skupine. Tako mestnim liberalcem kot tistim, ki želijo povezati islamsko tradicijo in demokratična načela, mora biti omogočeno, da izrazijo svoje mnenje, moški in ženske pa morajo v enaki meri prevzeti odgovornost za civilno oblast.
2. Treba je tudi okrepiti zaupanje, iskati kompromise in se predvsem poskušati razumeti. Še naprej si bomo čim bolj prizadevali za spodbujanje tega procesa.
3. Država potrebuje ustavo, opremljeno s kontrolnimi mehanizmi, da se zagotovi spoštovanje pravic vseh egiptovskih državljanov. Potrebuje v celoti civilno oblast.
4. Grozljivo nasilje, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih, se mora končati. Političnih sporov ni mogoče rešiti s silo in v boju za demokracijo je bilo izgubljenih že preveč življenj. Še zlasti so pretresljiva pričevanja o spolnem nasilju med demonstracijami.
5. Končati se morajo samovoljne aretacije in druge oblike nadlegovanja, saj v demokratični družbi zanje ni prostora. Zaporniki morajo biti izpuščeni, če proti njim niso bile vložene resne obtožnice, kazenske zadeve pa je treba hitro in pregledno ponovno obravnavati. Prav tako so ključnega pomena svobodni mediji. Novinarji ne smejo biti kaznovani zaradi svojega dela, radio in televizija pa morata oddajati brez nevarnosti nadlegovanja ali groženj s samovoljnim zaprtjem.
6. Svobodne volitve bi morale biti izvedene v naslednjih nekaj mesecih in bi morale potekati v okviru navedenih načel. Izbira pravega trenutka je ključnega pomena. Da bi volitve poleg zmagovalnih kandidatov prinesle tudi stabilno in demokratično prihodnost, je treba v prvih petih korakih doseči znaten napredek. Evropska unija lahko k temu prispeva s spremljanjem in opazovanjem teh volitev.
EU je pripravljena pomagati Egiptu pri izvajanju teh ukrepov, vendar morajo odločitve sprejeti Egipčani sami in nihče drug. S predsednikom Mansurjem sva se prejšnji teden strinjala, da je za delujočo ustavo potrebno več kot le prave besede. Prava demokracija potrebuje tudi nacionalno spravo in ustrezne ustanove, ki so neodvisne in spoštovane ter lahko ščitijo človekove pravice in pravno državo.
Napredek ni samo bistven, ampak je tudi nujen, zato mi časovni načrt, ki ga je predstavil začasni predsednik, vliva zaupanje.
Uveljavitev demokratične kulture in neodvisnih ustanov bo v času gospodarske krize težavna. Danes si turisti ne upajo blizu, tuji vlagatelji pa so zadržani. Lani smo ustanovili projektno skupino EU-Egipt, da bi mednarodno skupnost, zasebni sektor in civilno družbo spodbudili, naj podprejo egiptovsko gospodarstvo. Da bi imela ta prizadevanja dejanski učinek in da bi se sprostil ogromen potencial te države in njenega prebivalstva, mora Egipt hitro ponovno vzpostaviti demokracijo.
Politični in gospodarski napredek sta neločljivo povezana in sta odgovor na glasen poziv k dostojanstvu, socialni pravičnosti in dostojnemu življenju med revolucijo januarja 2011. Poziv še vedno odzvanja po vsem Egiptu.
EU je dolgoročna partnerica in prijateljica Egipta. V vsaki razpravi, ki sem jo imela ta teden, sem potrdila, da se bosta naša podpora in prijateljstvo nadaljevala. Spodbudno je, da so vse skupine, s katerimi sem se srečala, ne glede na njihova medsebojna razhajanja, pozdravile to zavezo. Vendar morajo Egipčani sami nadaljevati demokratično tranzicijo. Njihova prihodnost mora biti v njihovih in ne v naših rokah.
