Dr. Vida Čadonič Špelič

Če smo se prej – po domače rečeno – ukvarjali predvsem z zrezki in s klobasami, od 1. januarja bdimo tudi nad krompirjem in solato. Skratka, nadzorujemo vso hrano, ki pride v trgovino, od tam naprej pa je pristojno ministrstvo za zdravje. Vendar je bila v državnem zboru že pred enim mesecem sprejeta sprememba zakona o državni upravi, ki določa, da s 1. januarjem 2014 tudi nadzor »krožnikov« oziroma gostinskih obratov preide na našo upravo. Potem bomo res lahko govorili o nadzoru od njive do mize, kajti naše delovno področje se začenja že pri semenskem materialu. To je absolutno velika prednost.

Napačno sporočilo bi poslali javnosti ter tistim, ki ponujajo blago in storitve, če bi rekli, da so za kršitve krivi inšpektorji. Vedno so krivi kršitelji zakonodaje in tako je bilo tudi v tem primeru. Mi smo vedeli tudi za tovrstne kršitelje. Je pa res, da smo šele letos začeli izvajati nadzor na tem področju, saj so poprej to počeli na drugem inšpektoratu.

Inšpektor na tržnici kmetom kontrolira papirje, nato pa v računalniškem sistemu preveri, ali je kmet sploh kmet in kolikšne kmetijske površine ima. Zatem se odpravi na kmetijo, kjer ugotavlja, ali so kmetove površine zadostne. Vse to lahko inšpektor počne že zdaj. Ne more pa primerjati količine prodanega in pridelanega blaga, razen na presečni datum, ko je pri njem na kmetiji. Doslej namreč kmetu, ki je doma prideloval sadje in zelenjavo, ni bilo treba voditi nikakršnih evidenc o količini pridelanega in prodanega. Sprememba zakonodaje bo zato šla podobno, kot je zdaj pri živilih živalskega izvora, kar pomeni, da bo kmet lahko prodajal sadje in zelenjavo brez posebnih evidenc le v majhnih količinah. In te količine bomo določili. Če bo pridelal več, se bo moral kot nosilec živilske dejavnosti registrirati v sistemu nadzora, torej pri nas. S tem pa bo nastopila njegova odgovornost zagotavljanja sledljivosti izdelka. Inšpektorju in javnosti bo moral s papirji dokazati, kaj je pridelal doma oziroma, da ne dokupuje pridelka.

Predstavljajo eno večjih težav. Inšpektor doslej nikoli ni mogel vedeti, katero blago je tisto, ki ga je kmet kot trgovec smel dokupiti. Kot trgovec je namreč vodil evidence, kot kmet pa ne. Tako je lahko po potrebi prekladal zelenjavo in sadje iz kupa na kup. Z novo zakonodajo dvoživk ne bo več: ali bo kmet, ali nosilec živilske dejavnosti ali pa trgovec.

Hvala bogu, da so novinarji to razkrili, ampak za nas to ni bila popolna novost. Mi opravljamo nadzore ves čas. Na tržnicah smo začeli s češnjami, pred tem pa smo nadzirali velike trgovske centre. Najprej smo šli v njihova skladišča, kjer je prestrezno mesto največje. Tam smo preverili, od kod jim sadje in zelenjava. Ugotovili smo, da je večina zelenjave iz drugih držav EU. Potem smo šli po večjih trgovinah, predvsem ob italijanski meji, in opravili vzorčenje. Hvala bogu so bili vsi vzorci skladni, torej ni bilo prisotnih fitofarmacevtskih sredstev. To se je dogajalo že marca. Ampak mi o vsakem nadzoru ne obveščamo javnosti. Šele ko posumimo, da je lahko ogroženo zdravje ljudi in živali, smo dolžni obvestiti javnost. V tem primeru je šlo predvsem za goljufije.

Seveda. A očitno so kazni prenizke, zato nič ne zaleže. Pri tovrstni goljufiji plača fizična oseba kazen v višini od 80 evrov do 200 evrov, pravna pa od 1000 do 2000 evrov. A je to kakšen denar? Zato je pomembno, da se zvišajo tudi kazni. Po predlogu nove zakonodaje bodo kazni za tovrstne goljufije precej višje. Upam, da bo to goljufe predramilo, vendar menim, da še tako dobra zakonodaja ne bo mogla preprečiti goljufij, če ne spremenimo osnovne miselnosti. Tisti, ki da na trg živilo, ga ne sme dati samo zato, da bi z njim zaslužil, ampak tudi zato, ker je odgovoren, da daje na trg varno, zdravo in kakovostno živilo. Ko sem na televiziji ob razkritju preprodajalcev s koprske tržnice omenila, da gre pri tem za pomanjkanje vrednot, so me nekateri novinarji raztrgali. Oprostite, ampak če nepoštenje in zavestno zavajanje potrošnikov ni pomanjkanje vrednot, potem smo kot družba na napačni poti.

Morala bi biti varna in kakovostna. In ve se, kdo je za to odgovoren. Tisti, ki jo daje na trg. Tako piše v zakonodaji. Dolžnost države pa je, da vzpostavi takšen sistem, ki bo na osnovi vseh podatkov, ki jih ima, naredil analizo tveganja za posamezno dejavnost in poskušal prestreči nepravilnosti. Vurs je lansko leto opravil več kot 320.000 pregledov. Če pogledamo, koliko anomalij je bilo najdenih v odstotkih, pa je vendarle treba reči, da sistem nadzora deluje in da je tudi globalno gledano dober. Drugo pa je, če gre za sistemsko goljufanje potrošnikov, kar je pokazala afera s konjskim mesom.

To ne drži. Večje pekarne imajo svoje tehnologe, večje prostore in na splošno boljše pogoje za delo. Ne trdim pa, da je tam čisto vse v redu. V malih pekarnah smo opravili nadzor z določenim namenom. Vedeli smo, da se je v kratkem časovnem obdobju odprlo veliko malih pekarn, ki so bile registrirane pri Ajpesu, pri nas pa ne, čeprav bi se morale. Dogajalo se je, da smo – ko smo prišli na lokacijo, kjer naj bi bila pekarna – naleteli na stanovanjski blok, proizvodni prostori pa so bili čisto drugje. Ugotovili smo tudi, da v pekarnah delajo ljudje, ki žal ne razumejo slovensko. Nekateri pravzaprav sploh niso vedeli, kaj delajo. Niso se zavedali, kako odgovorno delo opravljajo.

Ne, nasprotno. Očitno je nekdo znal izkoristiti pravi trenutek – krizo. Odsluženi športni konji so zelo malo vredni, medtem ko imajo lastniki z njimi visoke stroške. Prvo špekulacijo s konjskim mesom je odkrila prav slovenska veterina, če se spomnite lanskoletne afere s konjskimi hrenovkami na Gorenjskem. Zasledili smo, da odslužene športne konje iz Italije vozijo v Slovenijo. Italijanom je bilo konje lažje oddati, kot pa jih hraniti. To je odraz krize.

V Bruslju so pospešili izdajo svežnja ukrepov za okrepitev zdravstvenih in varnostnih standardov v celotni agroživilski verigi. Vse skupaj so precej zaostrili, čeprav še ne vemo, kakšni bodo na koncu uradni dokumenti. Dejstvo pa je, da je treba narediti vse, da se povrne zaupanje potrošnikov. Paket ukrepov govori o zdravju živali, rastlin, o semenskem materialu in uradnem nadzoru. V paketu je tudi predlog, da je lahko država članica kaznovana, če ne vrši dovolj učinkovitega nadzora. Do zdaj so bili lahko kaznovani le nosilci dejavnosti. Najbolj pomembna pa je uredba o uradnem nadzoru, pri čemer želi Bruselj enotno piramido poveljevanja v celotni prehranski verigi. Kot da bi bili jasnovidni, smo se na ministrstvu za kmetijstvo in okolje že lansko leto organizirali tako, kot zdaj predlaga Evropa.