Če je slovenski kazenski zakonik še do maja lani veleval, da se z zaporom kaznuje vsakršno omogočanje uživanja prepovedanih drog, je po novem to zakonito, če se izvaja v okviru ali vsaj pod nadzorom javnega zdravstva. Sprememba kazenske zakonodaje je tako teoretično nevladnim organizacijam in zdravstvu omogočila vzpostavitev varnih sob, v katerih si lahko zasvojenci v sterilnem okolju, s sterilnim priborom in pod zdravstvenim nadzorom vbrizgajo drogo.
Manj zdravstvenih zapletov
Tovrstna rešitev zasvojence z mamili obvaruje pred nevarnimi virusi in vnetji, ki sicer še dodatno poslabšujejo njihovo nezavidljivo zdravstveno stanje (in so lahko tudi usodni), hkrati pa jih umakne iz garažnih hiš, kleti blokov in različnih javnih površin, kjer zaradi odvrženih igel obstaja možnost okužb naključnih mimoidočih. Dobra lastnost varnih sob je tudi zdravstveno spremljanje zasvojencev, saj ti tako niso skriti pred očmi zdravstvenega osebja, temveč so pod njihovim nadzorom in jih je lažje napotiti oziroma prepričati o potrebnem zdravljenju, tudi zdravljenju zasvojenosti.
Ovire pa so za zdaj odstranjene le v teoriji. V praksi je do prve varne sobe v Sloveniji še precej daleč. Vladna komisija za droge je pooblastila koprski zavod za zdravstveno varstvo (v sodelovanju z nekaterimi nevladnimi organizacijami), da pripravi projektno dokumentacijo za vzpostavitev sistema varnih sob. Delovna skupina, ki jo vodi dr. Ines Kvaternik, se s projektom ukvarja že devet mesecev, saj mora komisijo predvidoma septembra prepričati s stroškovno učinkovitostjo programa.
Nekateri pozitivni vplivi so težko merljivi
Delovna skupina zaradi velike stigmatizacije, ki spremlja nizkopražne (mehkejše in brezpogojne) programe pomoči na področju zasvojenosti, za zdaj še ne želi na glas govoriti o podrobnostih projekta, neuradno pa nam je uspelo izvedeti, da so v preteklih mesecih veliko pozornosti namenili zbiranju podatkov o stroškovni upravičenosti varnih sob.
Prav denar bo namreč najverjetneje eden izmed ključnih dejavnikov pri prepričevanju komisije in zdravstvenega sveta, v katerem sedijo tudi številni zdravniki, ki niso naklonjeni programom zmanjševanja škode, temveč izključno zdravljenju zasvojenosti. Ker projekt varnih sob s seboj prinaša tudi težko merljive prednosti, kot denimo pozitiven vpliv na okolico in kakovost življenja, je stroškovno upravičenost s tega vidika toliko težje natančno opredeliti. Lažje je oceniti prihranek, ki ga varne sobe prinašajo v zvezi z manj okužbami s hepatitisom C in virusom HIV, vendar pa si pripravljavci projekta denimo ne morejo pomagati niti s »postavko« stroškov zdravljenja okužb mehkih tkiv zaradi uporabe drog, saj se ta zdravljenja ne ugotavljajo na način, po katerem bi jih lahko verodostojno povezali z drogiranjem.
Sedanja ureditev programov zmanjševanja škode sloni na nevladnih organizacijah s predvsem socialnimi in ne zdravstvenimi temelji. Zato organizacije, ki so najbolj zainteresirane za vzpostavitev varnih sob, sploh nimajo sistematiziranih delovnih mest za medicinsko osebje, ki bi moralo biti nujno prisotno v varni sobi. Zdravstvene organizacije pa se po drugi strani ne ukvarjajo s programi zmanjševanja škode in »le« zdravijo.
Zato se postavlja vprašanje, v kakšni obliki bi varne sobe v Sloveniji lahko zaživele. Glede na to, da največji interes kažejo nevladne organizacije, ki pa za tovrstno delovanje nujno potrebujejo prisotnost javnega zdravstva in se za projekte prijavljajo prek javnih razpisov, bodo »nevladniki« najverjetneje odvisni od sodelovanja zdravstvenega ministrstva ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Da bi zdravstvene ustanove same vodile tovrstne programe vsaj v manjših krajih, je za zdaj menda utopično pričakovati, saj stigmatizacija problematike prepovedanih drog ni prisotna le v lokalnih skupnostih, temveč marsikje tudi v zdravstvu.
Kot je mogoče slišati iz vrst podpornikov varnih sob in programov zmanjševanja škode, so si z dobrim delom v preteklosti ironično prej zaprli, kot odprli vrata za nadaljnje razvijanje nizkopražnih programov: ker so zelo zgodaj začeli uspešno voditi projekte oskrbe zasvojencev s sterilnimi iglami, danes stanje med zasvojenci glede okužb s hepatitisom in predvsem virusom HIV ni tako kritično, kot bi lahko bilo sicer. In prav v primeru, če bi bilo okuženih bistveno več, bi lažje dosegli vzpostavitev varnih sob, saj bi bila – za odločevalce tako pomembna – stroškovna učinkovitost bolj očitna.
Ponekod že medicinski heroin
Da lahko tako zasvojenci kot tudi širša družba z varnimi sobami le pridobijo, je prepričan tudi dr. Milan Krek z zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru, ki je odigral pomembno vlogo že pred leti, ko je zdravstvo prepričal o smiselnosti metadonskih terapij. Tokrat pričakuje (še) več nerazumevanja, čeprav so denimo v nemškem Frankfurtu z vzpostavitvijo sistema varnih sob število smrti zasvojencev razpolovili (s približno 320 na 160): »V družbi in tudi v zdravstvu je še vedno velik odpor do zasvojencev. Že običajne programe, kot so terapevtske skupnosti in centri za zdravljenje, je težko umestiti v prostor. Pri varni sobi je odpor še večji, saj gre za omogočanje injiciranja droge. Pomembno bo, kako se bo opredelila zdravstvena stroka. V teh letih bi morala po mojem mnenju že dozoreti, ampak nisem prepričan, da je tako,« razmišlja Krek. Čeprav interes za varne sobe kažejo predvsem nizkopražne nevladne organizacije, bi bilo po mnenju Kreka dobrodošlo, da tudi zdravstvene ustanove organizirajo varne sobe. Vsaj ob vseh centrih za zdravljenje zasvojenosti, ki jih je v Sloveniji že skoraj 20. »Na Nizozemskem so nekateri centri za zdravljenje zasvojenosti organizirani tako, da sta ob ambulanti, kjer delijo metadon, še soba za inhaliranje droge in soba za injiciranje,« pojasnjuje Krek.
Medtem ko v Sloveniji na varno sobo še čakamo, so v nekaterih državah (denimo v Nemčiji, Švici in na Nizozemskem) šli še dlje in zagnali programe zmanjševanja škode z brezplačnim medicinskim heroinom na recept za najbolj kritične zasvojence, ki ne zmorejo drugih terapij. Tako imenovani družbeni prihranek je v teh primerih lahko še višji, saj zmanjšuje tudi stopnjo kriminala med zasvojenci.
