Včerajšnje srečanje Alenke Bratušek in ministra za zdravje Tomaža Gantarja s predstavniki zdravnikov in drugimi akterji v zdravstvu ni prineslo konkretnih dogovorov ali načrtov. Vsi so sicer zadovoljni, da so se končno usedli za isto mizo, nova pa je napoved, da bodo v zdravstvu po za zdaj neuspelem poskusu iskanja dodatnih prilivov z interventnim zakonom skušali finančni problem rešiti še drugače. Cilj je, da bi z dodatnim denarjem pomagali bolnišnicam, ki so v največjih finančnih težavah in zoper katere so dobavitelji že začeli vlagati izvršbe ali pa so to napovedali. Kje bodo denar za to dobili, še ni jasno, rešitev pa nameravajo najti do septembra.
Denar bo zelo težko najti
»Zavedamo se, da ne sme priti do blokad. Če bi vedela, kaj bomo naredili, ne bi rekla, da bomo rešitev poiskali na naslednjih sestankih,« je dejala Bratuškova. Strinjali so se, je poudarila, da je treba ohraniti dobro javno zdravstvo, prav tako vsi ostro obsojajo korupcijo. Gantar namerava za začetek reševati težave z dobavitelji, s katerimi se bo sestal prihodnji teden. »Verjamem, da nam bo uspelo z njimi skleniti dogovor. Velik korak je bil narejen že s tem, da se zavedamo, da so dodatna sredstva potrebna in da jih na račun zakonodaje, vključno s tisto po hitrem postopku, ne moremo zagotoviti,« je dejal. Bodo najbolj kritične bolnišnice dobile finančne injekcije iz proračuna, kot so jih leta 2009 za zapadle obveznosti prejele izolska, novomeška in murskosoboška bolnišnica? »To bi bilo prezgodaj reči. Možnosti proračuna so danes bolj omejene, problemov pa je zelo veliko, ne le v zdravstvu,« je dejal.
Včerajšnjega srečanja se je udeležil tudi finančni minister Uroš Čufer (predloge za reševanje zdravstva nameravajo pripravljati skupaj z njim, sta povedala premierka Alenka Bratušek in minister Tomaž Gantar), ki pa ga je predčasno zapustil. »Po besedah finančnega ministra je stanje zelo slabo in bo še slabše. Pri interventnem zakonu imajo probleme tudi zaradi nesoglasij znotraj koalicije. Tiste, ki jih ustvarjajo, pozivam, naj razmislijo, koliko BDP za zdravstvo namenimo v Sloveniji in koliko je povprečje EU. Iz tega je videti, kako je podhranjeno zdravstvo,« je po sestanku povedal predsednik sindikata družinske medicine Praktikum Igor Muževič. Zadovoljni pa so, je dejal, da jim je vlada prisluhnila in da so dobili zagotovila, da bo družinska medicina med prioritetami, četudi zagotovil o konkretnih rešitvah še ni.
»Zdravstveni sistem se podira pred očmi«
Glede na zadnje ocene bo v zdravstveni blagajni letos zmanjkalo za okoli več kot 80 milijonov evrov. Finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predvideva, da bodo za 45 milijonov evrov obveznosti premaknili v prihodnje leto, še vedno pa bo manjkalo okoli 36 milijonov evrov. »Premierka se zaveda resnosti situacije. To je dobra popotnica za nadaljnje razgovore,« je dejal generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Bolniki pa se zavedajo, da se jim zdravstveni sistem podira pred očmi, pravi predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar. »Ne moti nas, da eni nosijo Armanijeve obleke, drugi pa kavbojke. Za financiranje zdravstva pa bi morali prispevati različno, da bomo, ko zbolimo, oboji imeli vsaj podobne možnosti za povrnitev zdravja,« je poudarila. Kot pravi, podpirajo močno javno zdravstvo, ki mora biti ločeno od zasebnega.
Med povabljenci na srečanje z Bratuškovo pa, kot so opozorili v Zbornici zdravstvene in babiške nege, ni bilo najštevilnejše poklicne skupine v zdravstvu – medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Kot je poudarila predsednica zbornice Darinka Klemenc, se tudi ti zaposleni ob 24-urni skrbi za pacienta vsak dan srečujejo z mnogimi problemi zdravstvenega sistema.
V primežu nasprotujočih si interesov
Problemi, na katere opozarjata stroka in civilna družba, imajo že brado. Finančne težave zdravstva se stopnjujejo od leta 2009. Takrat se je izkazalo, da je dvig plač zaposlenih višji, kot je bilo sprva napovedano, varčevati pa so začeli z rezi v prihodke zdravstvenih zavodov. Dvigu plač so se pridružili še nižji prilivi v zdravstveno blagajno na račun krize, rezi pa so se nadaljevali vse do danes. Poleg nalaganja izgub bolnišnic so v zadnjem času rezultat takšne varčevalne politike še daljšanje čakalnih dob, tiho nižanje standarda pri uporabljenih materialih in vse večje težave, ki jih imajo bolnišnice z dobavitelji. Svoje predloge reform so predstavili vsi ministri za zdravje v zadnjih letih, a ni bil ob številnih nasprotujočih si interesih, tudi znotraj vladnih koalicij, sprejet nobeden od njih.
Možnost združevanja bolnišnic v večje centre, ki jo je v prejšnjih mandatih spodneslo nasprotovanje lokalne politike, zdaj znova ponuja Gantarjev predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi. Uvaja tudi nekaj več strogosti pri popoldanskem delu zdravnikov in koncesijah. Slednje so očitkov o nepreglednem podeljevanju deležne že od mandata ministra za zdravje Andreja Bručana, ki je odstopil leta 2007. Njegovi nasledniki so jih podelili manj, a so bile nekatere kljub temu tarča pomislekov – od koncesije Tomislava Klokočovnika, ki mu jo je Borut Miklavčič podelil tik pred odhodom z ministrskega mesta, do koncesije Marte Macedoni Lukšič v aktualnem Gantarjevem mandatu, ki jo je podelil kljub negativnemu mnenju zdravstvene blagajne.
A četudi se vsi strinjajo, da je treba v zdravstvu napraviti več reda, so v stališčih razlike med posameznimi skupinami in organizacijami, ki pozivajo k reševanju javnega zdravstva, velike. Medtem ko je civilna družba poudarjala, da so koncesije v predlogu nove zakonodaje še vedno preohlapno urejene, mnogi zdravniki menijo, da je do koncesij Gantarjev predlog daleč preveč restriktiven. Razlike v interesih pa se kažejo tudi znotraj koalicije. Gantarjev predlog interventnih ukrepov, ki bi glede na prvotne načrte na leto prinesel okoli 100 milijonov evrov, po okleščeni različici pa nekaj več kot 70 milijonov evrov, ob nasprotovanju Državljanske liste prispevkom iz dividend in najemnin še vedno ni sprejet. Oprijemljivi ukrepi zato za zdaj ostajajo pri gašenju požarov, kakršen je bil minuli teden Gantarjev dogovor s Kemofarmacijo, da petim bolnišnicam (neuradno gre za izolsko, jeseniško, slovenjegraško, ptujsko in murskosoboško) kljub velikim dolgovom še ne blokirajo računov.
