Demografi ugotavljajo, da se bo zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe in padajoče natalitete delež starejših od 65 let do leta 2050 podvojil na 15,6 odstotka. Takrat bo na svetu približno 1,5 milijarde ljudi starejših od 65 let – leta 2010 jih je bilo pol milijarde.
Evropa bo do konca stoletja še starejša, v industrijsko razvitih državah bo število starejših od 60 let zraslo s sedanjih 23 na 34 odstotkov, toda povečal se bo tudi njihov delež v državah v razvoju – s sedanjih devet na 27 odstotkov. Za našo celino to pomeni, da bo leta 2050 nekaj več kot 238 milijonov njenih prebivalcev starejših od 60 let. Do leta 2100 se bo to število zmanjšalo na nekaj manj kot 222 milijonov, so napovedi najnovejše študije Organizacije združenih narodov o razvoju prebivalstva na planetu do leta 2100, ki so jo sredi junija hkrati predstavili v New Yorku in Berlinu.
V Evropi se bo do leta 2100 število prebivalcev zmanjšalo za dobrih 14 odstotkov: če nas je danes na stari celini še 740 milijonov, nas bo tedaj le še 639. V vsej svetovni populaciji se bo tako delež Evropejcev zmanjšal z deset na šest odstotkov. Tega trenda tudi priseljevanje ne more ustaviti, trdijo demografi. V nasprotju z Evropo bo prebivalstvo še vedno naraščalo v Aziji, severni in južni Ameriki ter Oceaniji, kjer bo konec stoletja živelo več ljudi kot danes.
Še v tem stoletju 10 milijard ljudi
Včeraj okoli 18. ure je imela Zemlja natanko 7.154,834.382 prebivalcev, je bilo mogoče videti na spletni strani nemškega sklada Weltbevölkerung; vsak dan se rodi 227.252 otrok, vsako minuto 158. Če se bo rast nadaljevala po enakem vzorcu kot zdaj, potem bi imela Zemlja leta 2100 nekaj manj kot 30 milijard prebivalcev. Toda tudi demografi OZN ocenjujejo, da takšna napoved ni povsem realistična in računajo s tem, da se bo povprečno število otrok na posamezno Zemljanko s sedanjih 2,5 zmanjšalo na dva otroka.
Če so te prognoze pravilne, potem bo imela Zemlja leta 2050 okoli 9,6 milijarde prebivalcev in leta 2100 10,9 milijarde. Res pa je, da so se demografi že zmotili in so morali popraviti svoje napovedi iz leta 2011. Število rojstev namreč upada počasneje, kot so predvideli.
Dobre novice za moške
»Evropa bo izumrla, Afrika bo odločala o naši prihodnosti,« je pred dobrim mesecem zapisal nemški časopis Die Welt. Že leta 2028 bo po številu prebivalstva Indija prehitela Kitajsko, toda večina držav, kjer bo prebivalstvo v tem času zelo hitro naraščalo, leži na afriški celini južno od Sahare. Po napovedih demografov OZN se bo število Afričanov z današnje milijarde do leta 2050 več kot podvojilo, do leta 2100 bo imela Afrika 4,2 milijarde prebivalcev. Tudi če bi se Afričanke lahko začele svobodno odločati o številu otrok in bi se to zmanjšalo, je tam populacija zelo mlada in večina šele prihaja v starost, pri kateri si običajno ustvarijo družino. Demografi hkrati pričakujejo, da se bodo tudi na afriški celini izboljšale življenjske razmere in se bo s tem znižala smrtnost otrok. Južno od Sahare do petega leta starosti umre 40 odstotkov otrok.
Prebivalstvo najhitreje raste v revnih državah, je pojasnil profesor Thomas Büttner, nekdanji vodja študij o prebivalstvu pri OZN. V Nigeriji, Malaviju in Ugandi naj bi do konca stoletja živelo petkrat več ljudi kot danes, in še to ob predpostavki, da se bo rodnost zmanjšala.
Dobre novice imajo po drugi strani demografi za moški spol: povprečna življenjska doba se bo na planetu dvignila s sedanjih 70 na 82 let, in če danes ženske praviloma živijo dlje kot moški, se bo do leta 2100 to spremenilo v smeri več enakopravnosti med spoloma.
