Vrtoglavica

Vrtoglavica je pogosta pri starejših, obenem pa je pogosto dobro ozdravljiva. Za pomoč se obrnite na zdravnika, ta vam bo poleg zdravil svetoval še nekaj ukrepov za samopomoč. Ne vstajajte hitro in ne obračajte se naglo. Ko se vam zvrti, se ulezite in počakajte, da se umirite.

Želodčne težave

Te imajo lahko vrsto vzrokov. Poslabšajo jih lahko nepravilna prehrana, prehranjevanje v ležečem položaju ali negativna čustva (skrbi, strah, stres). Nekaterim pomaga spanje s povišanim vzglavjem.

Zaprtost

To tegobo lahko preprečite ali olajšate, če uživate več vlaknin, popijete dovolj tekočine in se vsakodnevno gibate. Ljudje pa se med seboj razlikujemo: nekateri odvajajo vsak dan, za druge je normalno, če to počno vsak drugi ali tretji dan. Če ste imeli prej normalno prebavo in ste nenadoma doživeli zaprtje, se posvetujte z zdravnikom. Obisk je nujen tudi, če v blatu odkrijete kri.

Jemanje zdravil

V zrelih letih je pogostejša uporaba zdravil za ohranjanje zdravja in za zdravljenje na novo nastale bolezni. V primeru trajnejšega zdravljenja imejte v mislih:

Zdravila jemljite po predpisih. Preberite navodila za uporabo. Ne uživajte zdravil, ki jim je potekel rok uporabnosti. Ne jemljite sočasno zdravil, ki vam jih je predpisal zdravnik, in zdravil, ki ste jih kupili v lekarni brez recepta. Vsaj ne brez posveta s strokovnjakom.

Zdravila, ki jih ne uporabljate več, vrnite v lekarno, namesto da jih vržete v koš za smeti.

Zdravila umaknite iz dosega majhnih otrok. Posvetujte se z zdravnikom glede uživanja alkohola v času terapije.

Astma

Astma se lahko pojavi nenadoma in pri ljudeh, ki so prej številna leta živeli brez motenj dihanja. Zdravniki lahko pomagajo na različne načine.

Artritis in revmatizem

Artritis je vnetje sklepov, bolečinam v kosteh in mišicah pa v splošnem pravimo revmatizem. V obeh primerih lahko zdravnik uporabi več terapij ali se obrne na specialista. Poznanih pa je tudi več oblik samopomoči: pritisk na sklepe bo manjši, če znižate telesno težo in ostanete aktivni. Telesna vadba naj bo zmerna, posebej priporočljivo je plavanje. Če je sklep zelo boleč, počivajte. Če boli koleno ali stopalo, dvignite nogo v vodoravni položaj.

Rak

Četudi o raku pogosto govorimo kot o eni bolezni, gre za številne oblike bolezni, vsaka s svojimi specifičnimi simptomi in pristopom zdravljenja. Na nekatere znake lahko dovolj zgodaj opozorite zdravnika. To so: kri v izpljuvku, vaginalnem izcedku ali blatu, nepojasnjena izguba telesne teže, zahripanost, ki traja več kot dva tedna, spremembe na dojkah in zatrdline v njih. Pomoč velja poiskati tudi v primeru rane, ki se le stežka celi ali celo povečuje. Lahko da obstaja enostavna razlaga, toda vselej je dobro opraviti kontrolni pregled. Prej ko ga opravite, boljše so možnosti za ozdravitev v primeru težje diagnoze.

Inkontinenca

Inkontinence ne smemo jemati kot spremljevalke staranja. Pri uhajanju urina gre za pogosto težavo obeh spolov, ki jo lahko pozdravi zdravljenje morebitne infekcije ali preproste vaje za nadzor mišic medeničnega dna. Ob pravilnem pristopu se večina primerov pozdravi ali vsaj izboljša. Naj vam ne bo nerodno poiskati pomoč.

Srčna obolenja

Dve sta najpogostejši. Angina pektoris je bolečina v prsih, ki nastopi ob fizičnem naporu ali čustveni vznemirjenosti. Srčni infarkt pa sproži nenadno zaprtje ene od žil, ki oskrbuje srce. Posledice so lahko nezavest, vrtoglavica, slabost in močna bolečina. Če občutite bolečino v prsih, težko pridete do sape, se potite in ste omotični, takoj poiščite zdravniško pomoč. Enako velja v primeru, da težko dihate ponoči in vam otekajo gležnji.

Veliko zdravil je na voljo za srčno-žilna obolenja, prav tako veliko rutinskih posegov. Najlažje je poskrbeti za bolj zdrav življenjski slog; odpovedati se kajenju, nadzorovati svojo telesno težo, jesti raznoliko in se lotiti plavanja, hitre hoje ali teka.