V Franciji živi kar 674.000 stoletnikov, 272.000 med njimi pa je že starejših od 110 let. Take so številke francoskih bank in zavarovalnic o njihovih najstarejših strankah. Francoski statistični podatki pa kažejo, da je stoletnikov v Franciji okoli 20.000, manj kot dvajset med njimi pa je starejših od 110 let. Do tako velike razlike med prvo in drugo statistiko je prišlo, ker se francoske banke in zavarovalnice pretvarjajo, da nekatere stranke še niso umrle, in tako obdržijo njihov denar.
Ogromni zaslužki na račun pokojnih
Francosko računsko sodišče je prejšnji teden razkrilo te mrtve duše v poročilu o »bančni aktivi in življenjskih zavarovanjih«, ki ga povzema tednik Canard Enchainé. V poročilu, namenjenem skupščinskemu odboru za finance, računsko sodišče opisuje, kako si bančniki in zavarovatelji prizadevajo, da bi čim dlje obdržali denar umrlih ali izginulih strank, ki niso pustile naslova ali nimajo dedičev.
Po zakonu bi morale banke in zavarovalnice denar, katerega imetnik ne da glasu o sebi, po 30 letih nakazati državi. Čeprav gre za zelo dolg rok, vsaj ena pomembna banka, katere imena poročilo ne razkriva, tudi tega ne upošteva. Predvsem pa se banke in zavarovalnice izogibajo preverjanju, ali so njihove stranke še žive, in temu, da bi v primeru njihove smrti poiskale morebitne dediče.
Tako se veliko bank sploh ne zmeni za to, da so številni računi že dlje časa neaktivni. Zelo rade namreč zadržijo denar, ker tako lahko od naloženih prihrankov odtrgajo stroške za odprt račun. Kot ocenjujejo na računskem sodišču, na leto na računih mrtvih duš francoske banke poberejo vsaj 1,2 milijarde evrov.
Pri življenjskih zavarovanjih pa pokojni, ki nima dedičev, prinašajo še več dobička. Zakon iz leta 2007 zavarovatelja sicer zavezuje, da ugotovi, katera stranka je umrla, in da poišče dediče. Kot pa piše v poročilu, večina francoskih finančnih ustanov tega zakona ne upošteva. Torej ne preverjajo ali pa nedosledno preverjajo, ali so stranke, ki bi morale že preseči devetdeset ali sto let, že umrle. Po ocenah računskega sodišča imajo tako francoske finančne ustanove na svojih računih 2,76 milijarde evrov iz življenjskih zavarovanj pokojnih, katerih dediči se niso oglasili.
Zavarovateljem pravzaprav ni treba zardevati, saj gre predvsem za slabo delovanje toliko opevane francoske države, ki na tem področju, kot piše v poročilu, ne izvaja potrebnega nadzora. Redki dosedanji pregledi »pa doslej niso prinesli nobenih sankcij«.
Vsako leto bi morali preverjati, ali so stranke še med živimi
Računsko sodišče v poročilu zahteva, da bi morale odslej banke in zavarovalnice za vsako stranko, ki v letu dni ne stopi v stik z banko, preveriti, ali ni morda umrla. Prav tako bi morala država po mnenju računskega sodišča dve leti po smrti imetnika računa ali življenjskega zavarovanja, kadar se dediči ne javijo, pobrati ves denar, ki bi ostal banki ali zavarovalnici.
Socialistični poslanci, ki imajo večino v skupščini, so že prejšnji teden zahtevali, da se sprejme zakon, ki bo v skladu z omenjenimi predlogi v poročilu računskega sodišča. Senat pa je že nekaj dni pred objavo poročila v posebnem dopolnilu k zakonu o bančni aktivi zahteval, da se vsako leto preveri, ali je imetnik življenjskega zavarovanja še živ.
Nekaj milijard, ki bi jih tako dobila francoska državna blagajna, bo vsekakor vsaj malo pomagalo pri odpravljanju velikega proračunskega primanjkljaja Francije, ki letos ne bo manjši od štirih odstotkov. Samo prihodnje leto bo morala Francija privarčevati vsaj 14 milijard evrov, da bi lahko leta 2015 končno zmanjšala proračunski primanjkljaj na tri odstotke. To zmanjšanje je za Francijo nujno, če želi še naprej plačevati izjemno nizke obresti na posojila za svoj dolg, ki že presega 90 odstotkov BDP. Prejšnji teden pa je predsednik François Hollande zaradi kritiziranja varčevanja na področju okoljevarstvene politike odstavil mlado ministrico za okolje Delphine Batho.
