Presaditev tisoče ledvice in devetih organov v kratkem časovnem obdobju dokazuje, da lahko kljub slabši družbeni situaciji z dobro organiziranim in strokovnim delom dosežemo veliko, je ob tem povedal Valentin Sojar, koordinator transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana.
Prvo presaditev ledvice so v UKC Ljubljana, edini zdravstveni ustanovi pri nas, ki opravlja presaditve organov in tkiv, opravili leta 1970. Število presaditev se je povečalo z ustanovitvijo nacionalne transplantacijske mreže in vključitvijo Slovenije v širšo mrežo za izmenjavo organov Evrotransplant pred dobrim desetletjem. Večino, 88 odstotkov presajenih ledvic so podarili umrli darovalci, 12 odstotkov pa živi darovalci. »Lani smo presadili 62 ledvic, kar je največ doslej. Letos smo opravili že 25 presaditev ledvic, dvajseta je bila tisoča presaditev,« je povedal Miha Arnol iz centra za transplantacijo ledvic v UKC Ljubljana. Uspehi presaditve ledvic v Sloveniji so boljši kot v večini evropskih držav in ZDA: leto dni po presaditvi ledvica deluje še 94 odstotkom bolnikov, po petih letih še 80 odstotkom bolnikov, po desetih letih pa še dvema tretjinama bolnikov. Arnol pojasnjuje, da so ti rezultati posledica dobre skrbi za bolnike, saj evidenco o njih vodijo v centru za transplantacijo ledvic v UKC Ljubljana, kjer so bolnikom v primeru zapletov na voljo 24 ur na dan, in dobrega sodelovanja z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Presaditev ledvice opravijo kirurgi urologi: »Z izkušnjami nam je uspelo presaditev ledvice spraviti na visoko raven. Za nas je to pomemben del dejavnosti, še posebno ker bolnikom s tem posegom pomagamo, da iz zdravljenja z dializo preidejo v normalno življenje,« je povedal Bojan Štrus, predstojnik kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana.
Da bi rezultate transplantacijske dejavnosti še izboljšali, je treba povečati število bolnikov, ki jih uvrščajo na čakalno listo za presaditev ledvice, saj je njihovo število veliko nižje od povprečja v drugih državah. Prav tako še ni optimalno število presaditev ledvic in bi ga morali povečati še za od 10 do 20 presaditev na leto, da bi se približali najuspešnejšim državam, je povedal Arnol. Skrb zbujajoč je tudi naraščajoč delež svojcev, ki odklonijo odvzem organov pri umrlem svojcu: v zadnjih dveh letih je darovanje zavrnilo približno 30 odstotkov, v prejšnjih letih pa od 15 do 17 odstotkov svojcev, je povedala Danica Avsec, direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant. Letos so organe v bolnišnicah odvzeli 24 umrlim darovalcem, kar je polovica števila umrlih darovalcev iz lanskega leta, možnih umrlih darovalcev pa je bilo kar 37 – a je skoraj tretjina svojcev darovanje odklonila. »Tukaj je še velik potencial in če bi organe odvzeli vsem možnim darovalcem, bi dosegli najuspešnejše države na tem področju, Španijo, Hrvaško in Portugalsko,« je povedal Sojar. Razlog, da svojci zavrnejo odvzem organov, je po mnenju Avsečeve iskati v sedanjem splošnem nezaupanju ljudi v sistem, prav tako svojci ne poznajo volje umrlega o darovanju, »kar pomeni, da se v družini o darovanju še vedno premalo pogovarjamo«. Kljub temu smo lani po številu pridobljenih organov umrlih darovalcev za 36 odstotkov presegli povprečje držav, ki sodelujejo v mreži Evrotransplant. »Darovanje organov postaja v Sloveniji vse bolj uspešna zgodba,« je prepričana Avsečeva. V letu 2011 so na intenzivnih oddelkih bolnišnic uvedli nov način motiviranja za identificiranje možnih umrlih darovalcev in na četrtletje preverjajo, ali so na teh oddelkih ugotovili res vse možne umrle darovalce organov. Prav tako smo lani v Sloveniji presadili več organov, kot je bilo povprečje v Evrotransplantu, še posebno dobro potekajo presaditve srca.
Včasih se postavlja vprašanje, ali je tako zahtevno in drago zdravljenje, kot je zdravljenje s presaditvijo organov, v teh časih upravičeno, je povedal Valentin Sojar. Presaditev ledvice dolgoročno pomeni tretjino stroška zdravljenja z dializo, presaditev drugih organov pomeni enak strošek, kot bi stalo zdravljenje bolnika s končno odpovedjo jeter, srca ali pljuč. »Povprečna starost bolnikov s presajenimi organi je okoli 45 let, kar pomeni, da takega človeka vrnemo v življenje in ne govorimo samo o finančnih, ampak o širših družbenih posledicah. Zato je to zdravljenje v vsakem primeru upravičeno,« je še povedal.
