Ljubljana. »Glede na rezultate ankete, ki smo jo opravili med vozniki motornih vozil, predstavlja zaspanost za volanom pri nas zelo resen problem. Petina anketiranih voznic in tretjina voznikov je namreč izjavila, da je med vožnjo že zaspala. Štiriintrideset odstotkov žensk in 48 odstotkov moških kljub zaspanosti nadaljuje vožnjo. Največ težav z zaspanostjo (54 odstotkov) imajo mlajši, predvsem moški. Izkazalo se je tudi, da sta dva odstotka anketirancev v preteklosti zaradi tega že povzročila nesrečo,« opozarja dr. Leja Dolenc Grošelj z ljubljanske nevrološke klinike. Študije, ki bi se nanašala na poklicne voznike, pri nas še ni, evropske in ameriške raziskave pa kažejo, da se kar 20 do 25 odstotkov nesreč, ki jih povzročijo ti vozniki, zgodi zaradi zaspanosti.
»Tipična« nesreča, ki je posledica preutrujenosti in zaspanosti, se zgodi konec tedna v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah. V njej je udeleženo eno vozilo, voznik (najpogosteje je to mlajši moški) je v njem sam, sledov zaviranja pa ni, zaradi česar so posledice lahko tudi zelo hude. Najpogosteje poči tam, kjer je vožnja monotona, na avtocestah ali v naseljih, kjer je treba voziti počasneje. Podatkov o tem, koliko je teh nesreč pri nas, ni, direktor javne agencije za varnost prometa Franc Pojbič pa pravi, da do pet odstotkov. Dr. Majda Zorec Karlovšek z inštituta za sodno medicino, ki je tudi avtorica nove zloženke na temo utrujenosti, zaspanosti in uspaval v povezavi z vožnjo, navaja nemške raziskave, da je preutrujen in zaspan vsak četrti voznik, ki povzroči nesrečo. Posledica tega naj bi bila tudi vsaka šesta hujša nesreča, ki jo povzroči voznik tovornjaka.
Vzroki za zaspanost so različni, morda bolezen, alkohol, določena zdravila. Morda ima voznik za sabo (pre)dolg delavnik ali delo v nočni izmeni. Pojbič je ob tem opozoril na delodajalce, ki dandanes v lovu za profitom vse bolj pritiskajo na delavce: »Predvsem bi izpostavil zaposlene v varnostnih podjetjih, pa tudi v zdravstvenih domovih, na pošti ali hitri pošti, gasilce. Nihče ne sme prisiliti voznika, da vozi celih 12 ur in morda še ponoči, kot to na primer delajo v varnostnih službah. To je proti vsem pravilom!«
Zorec-Karlovškova je napisala tudi zloženko o voznikih z depresijo, s katero se vsaj enkrat v življenju spopade kar 16 odstotkov prebivalcev. Po predvidevanju svetovne zdravstvene organizacije bo v naslednjem desetletju povzročila največ bolniških odsotnosti z delovnega mesta. Nevarna je lahko tudi v prometu, saj se bolniku poslabšajo koncentracija, presoja in sposobnost odločanja, pogosto se pojavijo tudi samomorilne misli, lahko celo halucinacije. Zdravljenje z antidepresivi pomembno izboljša vozniške sposobnosti, previdnost pa je potrebna v času uvajanja zdravil, povečevanja in zmanjševanja odmerka, sploh pa, če bolnik uporablja več različnih zdravil hkrati. Kot opozarja družinska zdravnica dr. Nena Kopčavar Guček, je v vsakem primeru najprej potreben temeljit posvet z zdravnikom.
