Svoj unikatni zastavek predstava poudarja s sklicevanjem na dediščino ljudske kvantaške poezije, ki pa je precej svobodno obdelana: prešerni nacionalni značaj, ki se razpenja med folkloro naramnic in privihanih kranjskih krajcev, trči na sodobno kabaretsko večerno preobleko, snažno »očuvana« bala se vda privlačnosti groteskne šminke in fetišiziranemu »ledru«, pod brlečim neonskim napisom »open« pa poskočne plesne obrate zamenja nabor erotiziranih veščin, ki ponosno paradirajo med gledalstvom po spodobno prekrižani pisti (scenografija Slavice Janošević). Z zadnjimi ostanki zganjanja čistunstva nad (g)rešnjim telesom, ki se valjajo po ustih prepoznavnih javnih moralizatorjev s psihoterapevtskega kavča ali krščanske spovednice, opravi v svoji značilni in preverjeni imitatorski drži Ivo Godnič – poleg zanesljive interpretacije kot transmedijska pojava ali »master of ceremonies« pokaže tudi impozanten pevski razpon.
Prednost obdelave tematike »prikritega v (homo- in hetero-) erotični fantaziji Slovencev«, ki je medijsko na dnevni osnovi posebno pornografizirana in vulgarno zbanalizirana, je v aktualni predstavi v tistih momentih, ki rehabilitirajo samoumevnost telesnosti, obdelano v prav nič »pohujšljivem«, uglajeno decentnem tonu. Plesalka Kaja Janjić s svojo gibko energičnostjo povsem samodejno in spontano razpira predstavo v naravno senzualno smer (od angelčka ali hudička ostanejo le še odvrženi kostumografski dodatki), z Maticem Bobnarjem pa tvorita razposajeni in kdaj nagajivo groteskni tandem brez zadržkov. Tina Janežič s svojimi erotiziranimi akrobacijami medtem ovija publiko okoli prsta.
Preostale svetle interpretacijske točke izvablja predstava tam, kjer poleg nekaj redkih obujanj simpatične preproščine ljudskih refrenov še ambiciozno presega gole nasmehe. Kadar vklopi problemski naboj ali neobremenjeno presega zlajnane obdelave »spotakljive« tematike. Izstopa na primer prizorček simpatično igrivega zmenka o čebelicah in rožicah – skicirka operete iz domačih logov – ali pa jezikovno spodobnostna osebna izpoved iz nabora spolnih avantur v interpretaciji Maruše Geymajer - Oblak, ki kot mladinka, sindikalistka in pozneje žena žanje izkušnje v razponu od Kranjske Gore do Ankarana, spotoma pa raztaplja slovenske simptome zadržanosti v feromonskem opoju.
Preostali scenosled prodajanja stand up nastopov in drugih nastopaških točk je nemogoče ločiti od katerega koli drugega zdaj bolj, zdaj manj posrečenega zabavnega šova ali ljudske veselice. Faličnih pritiklin v slovenski kulinariki res ne manjka, kaj šele v testosteronskih rekreacijskih podvigih ali v priponki narodovih parol. Dana žgečkljiva tema je pač nezgrešljivo hvaležna za zbujanje smejalnega refleksa, vse drugo se izgubi v nizanju samozadostnih in samovšečnih rokohitrskih opazk.
