Cibiceva, ki je pri postavitvi izhajala iz tematskega okvira bienala Enciklopedične palače, z večplastno razstavo raziskuje, kaj je tisto, kar državo predstavlja navzven.
V slovenskem paviljonu Cibiceva vprašanje reprezentacije države navzven preko arhitekture tematizira tudi s pomočjo endemične vrste hrošča Anophthalmus hitleri, ki krasi notranjost paviljona. Kot piše The Independent, se zdijo zidovi od daleč elegantni, od blizu pa »psihadelično mrgolijo z mrčesom«.
Cibiceva se je poleg tega odločila, da na stene Galerije A+A izobesi 11 tihožitij iz zbirke državnega zbora, na razstavi pa sta na ogled tudi dva filma. Eden od njiju, naslovljen »Fruits of Our Land«, je nastal po zapisniku parlamentarne seje iz leta 1957. Umetnica je poudarila, da bi lahko »z istim besednjakom razpravljali o 'primerni' umetnosti našega trenutka«.
Projekt Cibiceve, ki je na ogled v slovenskem paviljonu v Benetkah, zasebni palači družine Malipiero, ki je zdaj razstavni oziroma javni prostor, organizirajo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana, njegov kurator pa je Tevž Logar iz Galerije Škuc.
Avstrijski časnik Der Standard se ob drznosti koncepta, ki temelji na vprašanju, kaj je državna umetnost in kakšno vlogo umetnik sploh ima pri tem, navdušuje tudi nad umeščenostjo projekta v prostor. Kot so zapisali, je Cibiceva odlično izkoristila prostor »eksternih paviljonov«.
Beneški umetnostni bienale je na osrednjih prizoriščih v Giardinih in Arzenalu ter po drugih beneških razstaviščih na ogled do 24. novembra.
