Devet let po prostovoljni predaji mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so šest bosanskih Hrvatov včeraj v Haagu na prvi stopnji spoznali za krive očitanih jim zločinov in jih obsodili na skupno 111 let zapora. Na 2629 straneh spisana obsodba vodilnim možem med vojno v BiH samooklicane Herceg-Bosne je hkrati tudi neposreden prikaz soodgovornosti hrvaškega vodstva s predsednikom Franjem Tuđmanom na čelu za vojno v Bosni ter sodelovanja redne hrvaške vojske (HV) v napadih na enote vojske BiH. Sodni senat pod vodstvom francoskega sodnika Jean-Clauda Antonettija je ugotovil, da je obstajal »združeni zločinski načrt za vzpostavitev hrvaške entitete, delno v mejah hrvaške banovine iz leta 1939, s ciljem združitve hrvaškega naroda«. Načrt je nastal pod Tuđmanovo taktirko, pripadniki hrvaškega obrambnega sveta (HVO) kot vojske Herceg-Bosne pa so ob vednosti obsojenih na ozemlju BiH zagrešili številne vojne zločine z uboji, posilstvi ter nezakonitim zapiranjem in mučenjem civilistov, vse s ciljem, da se iz Hercegovine prežene muslimanski živelj.
Najdaljši proces na prvi stopnji
Nekdanji premier Herceg-Bosne Jadranko Prlič je bil za svoje sodelovanje v tem zločinskem načrtu obsojen na 25 let zapora, njegov obrambni minister Bruno Stojič pa na 20 let. Enako kazen sta si za nedvoumno vedenje o zločinih HVO in policije Herceg-Bosne prislužila tudi generala Slobodan Praljak in Milivoj Petković, medtem ko je sodišče Valentinu Ćoriću, načelniku vojaške policije za prisilna izseljevanja, ki so jih izvajali njegovi podrejeni v Mostarju, Gornjem Vakufu, Stolcu in Čapljini, odmerilo 16 let zapora. Berislav Pusić, med drugim načelnik urada za izmenjavo vojnih ujetnikov, je bil za množična zapiranja muslimanov in druge zločine obsojen na desetletno zaporno kazen.
Z obsodbo šesterice se je končal za zdaj najdaljši prvostopenjski proces na haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, začet marca 2006, potem ko so se obtoženci sodišču predali dve leti prej (Vojislav Šešelj se je predal že leta 2003, a se je sojenje začelo šele novembra 2007). Po dvajsetih letih obstoja tega sodišča čaka na prvostopenjsko obsodbo še sedem obdolžencev, med njimi poleg že omenjenega Šešlja trije dolgoletni begunci Radovan Karadžić, Ratko Mladić in Goran Hadžić. Konec maja 1993 ustanovljeno sodišče je prvo obtožnico prejelo novembra 1994, in sicer proti Draganu Nikoliču, nekdanjemu poveljniku taborišča Sušica na vzhodu Bosne. Do zdaj je bilo na njem obtoženih 161 posameznikov iz Srbije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Kosova, proti 136 pa so postopki končani. Obsodili so približno polovico slednjih, šestnajsterica, med njimi najbolj zloglasen srbski vodž Slobodan Milošević, je med procesi umrla, medtem ko je sodišče umaknilo obtožnice proti 36 obdolžencem. Oproščenih je bilo 18, med njimi lani zelo odmevno hrvaški general Ante Gotovina in nekdanji kosovski premier Ramuš Haradinaj, sojenje proti trinajsterici pa so iz Haaga prenesli na sodišča njihovih držav.
Žolčni odmev v Zagrebu
Kot nekatere druge sodbe je tudi včerajšnja sprožila žolčne odmeve. Hrvaška je namreč v njej opredeljena kot agresor v bosanski vojni, saj so sodniki z ločenim mnenjem predsedujočega Antonettija razsodili, da so vodstvo Herceg-Bosne s pokojnim predsednikom Matejem Bobanom ter prav tako že umrli visoki predstavniki Hrvaške Tuđman, Gojko Šušak in Janko Bobetko načrtovali in koordinirali izvajanje zločinskega etničnega čiščenja tega dela BiH. Dokazi o tem so zbrani na več kot 50.000 straneh zapisnika dolgotrajnega procesa proti včeraj nepravnomočno obsojeni šesterici in v pričevanju več kot 400 ljudi, ki so bili žrtve ali priče preganjanja in mučenja na etnični osnovi.
Velja spomniti, da se je Hrvaška v podobni obtožnici znašla že ob sojenju Anteju Gotovini in Mladenu Markaču in z njuno oprostitvijo sama ni bila oprana očitanega zločinskega združevanja vodstva pod Tuđmanovo taktirko. V lanski oprostilni sodbi je namreč haaško sodišče le ugotovilo, da omenjena v tako imenovanem zločinskem združevanju nista sodelovala, a je hkrati ugotovilo, da so bili na Hrvaškem storjeni vojni zločini z etničnim čiščenjem vred oziroma zločinskim koordiniranjem le-tega. Tudi takrat je sodišče, podobno kot zdaj v primeru Herceg-Bosne, kot vodjo prepoznalo Tuđmana, z zdajšnjo sodbo pa je potrjeno tudi dejstvo, da so enote HV sodelovale s herceg-bosansko HVO, kar se lahko označi kot hrvaška agresija v takrat že priznani sosednji državi.
Odvetniki šesterice, ki so včeraj že napovedali pritožbo, so tudi poudarili, da se bodo še posebej posvetili zavračanju obsodbe o zločinskem združevanju in očitani agresiji, zaradi katere lahko BiH toži Hrvaško. Hrvaški premier Zoran Milanović je v komentarju sodbe poudaril, da njene »kvalifikacije ne ustrezajo stvarnosti«, spletni portal Indeks pa je ocenil, da je skrajni čas za pravo »detuđmanizacijo« v državi, ki bo v kratkem članica EU.
