Direktor Simon Vrhunec (letos se mu že v kratkem izteče mandat) je poudaril, da so preiskovalci KPK bistveno podcenili pomen sodelovanja z dr. Davidom Mishalyjem. Dodali so, da Mishaly še vedno občasno prihaja v Slovenijo.
Pri očitkih, da UKC še danes nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov, so poudarili, da ljubljanski klinični center sodeluje tudi z enim od kliničnih centrov v Nemčiji, kamor hodi več slovenskih zdravnikov, čeprav je za kirurške posege zaenkrat usposobljen le eden.
KPK zaznal korupcijo vodstva UKC: Tujemu kirurgu izplačali 1,2 milijona evrov
Komisija za preprečevanje korupcije je danes sporočila, da sta nekdanja direktorica UKC Ljubljana Darinka Miklavčič in sedanji direktor Simon Vrhunec med letoma 2007 in 2011 ravnala koruptivno, saj sta tujemu kirurgu za 150 operativnih dni prek avtorskih honorarjev omogočila plačilo več kot 1,2 milijona evrov.
Pri KPK opozarjajo, da sta Miklavčičeva in Vrhunec ravnala v nasprotju z veljavno zakonodajo in sprejetim programom dela prek avtorskih pogodb.
»S tem sta v nasprotju s svojimi dolžnosti odgovorne in poslovodne osebe javnega zdravstvenega zavoda omogočila dalj časa trajajočo protipravnost na račun javnih sredstev,« so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da zaradi tega ljubljanski klinični center še danes nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov za zdravljenje srčnih napak.
"Nobena od trditev v poročilu, kar se mene tiče, ne drži," je zatrdil Vrhunec v odzivu. "Okoristil se nisem niti za evro," je dodal.
Zagotovil je tudi, da so takoj, ko so ugotovili pomanjkljivosti, "pridobili licenco in sklenili pravo pogodbo". Poleg tega je dodal, da so se "takoj, ko smo se soočili s tem, da je program drag, izpogajali za 40-odstotno znižanje cene".
Večino časa ni imel urejene slovenske licence
Tuji zdravnik, D. M., je v Sloveniji večino časa operiral celo brez ustrezne slovenske licence, še opozarja KPK. Dodajajo tudi, da je bil eden od slovenskih zdravnikov (dr. Borut Geršak), zadolžen za vzpostavitev sodelovanja z D. M. z omenjenim zdravnikom oziroma Sheba Medical Centrom iz Izraela (matično organizacijo D. M.) že prej v osebnih in poslovnih stikih.
»S tem dejstvom je bila podana tudi visoka stopnja tveganja za vpliv zasebnega interesa na odločitve o reševanju problema pomanjkanja kardiokirurgov v UKC Ljubljana,« so prepričani pri KPK, kjer tudi poudarjajo, da bi se morale odgovorne osebe UKC tega tveganja zavedati, vendar ga niso odpravile oziroma ustrezno obvladale.
KPK: UKC še danes nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov
Pri KPK izpostavljajo, da se zavedajo pomembnosti dela pediatričnih kardiokirurgov oziroma zdravstvenega osebja nasploh, in z ničemer ne ocenjujejo strokovnih odločitev ter prav tako ne zmanjšujejo pomena in prispevka tujega kirurga pri reševanju življenj.
»UKC Ljubljana je v postopku pred komisijo nezakonito stanje večkrat opravičeval prav z argumentom nujnosti reševanja človeških življenj,« so zapisali v KPK. Poudarili so, da bi bila taka obramba razumljiva, če ne bi šlo za več let trajajočo protipravnost, ki pa je obenem, poleg nezakonite porabe javnih sredstev v višini prek milijona evrov, imela za posledico tudi to, da UKC še danes nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov za zdravljenje prirojenih srčnih napak. S tem pa so ogrožena prav življenja otrok in novorojenčkov, na katera se UKC Ljubljana sklicuje, še opozarjajo pri KPK.
Praprotnik: V UKC so obljubljali vzpostavitev svojih kadrov
Rok Praprotnik pričakuje, da se bo sodelovanje po objavi poročila ponovno opravičevalo zgoraj omenjenimi navedbami, zato je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da so v UKC obljubljali vzpostavitev svojih lastnih kadrov v roku dveh let, a po šestih letih še vedno ni usposobljenih pediatričnih kardiokirurgov. Tudi tista dva, za katera so v UKC govorili, da se bosta usposobila, danes še nimata primernih izkušenj in znanja, je dejal namestnik predsednika KPK.
Zato po ugotovitvah komisije program, "sploh ni bil program", saj ni imel ustreznih elementov za njegovo izvajanje. Zato se po njegovem zastavlja vprašanje, koliko otrok ni dobilo ustrezne oskrbe in je ne bo, ker se program usposabljanja domačih zdravnikov ni izvedel.
Praprotnik je namreč omenil opozorilo, ki so ga slišali med pregledom zadeve. Če ima bolnišnica svojega "hišnega" kirurga, se lahko datum operacije prilagodi bolniku, hkrati pa je tudi postoperativna oskrba boljša. Če pa svojega kirurga nimaš, se mora datum operacije prilagajati najetemu zdravniku, ki tudi ne bo vedno prisoten ob morebitnih postoperativnih zapletih, je dejal.
