Še vedno sicer ne veste, kam točno bi ga dali. Že dolgo ga niste videli, ničesar o njem slišali, ugotavljate, da nimate najmanjše ideje, kaj natanko te dni počne. Potem se spomnite, da je to skoraj zanesljivo znamenje, da je pred vami evropski poslanec. In res! Ampak malo jih mešate, prav nedoumljivo so si podobni med sabo. So krive besede, telesna govorica, manire, morda samo obleka? Kateri je on? Je on tisti evropski tast od Viranta ali oni sivolasi nekdanji zunanji minister, katerega edini politični dosežek, ki se ga lahko domislite, je neki televizijski ravs z Ruplom. Ne, ne, malo se posvetujete s stričkom Googlom. On je, definitivno. Pred vami je nihče drug kot sam Jelko Kacin.
In kaj je dolgoletni karierni politik, o katerem imate izključno omledne politične vtise, neumnega bleknil? Orišimo kulise norčave prigode. Bilo je na brezpredmetni okrogli mizi »Mladi Evropejci v 'stari' Evropi«, katere naslov je dovolj ironično sam zase zajel duha problema, na njej pa so skušali evroposlanci v čim krajšem času nanizati čim več puhlic o zaposlitvenih priložnostih za mlade v Evropski uniji. Skupina ljudi, katerih povprečna starost je 50 let in ki opravljajo poklic politika, je v piarovskem uradu EU, varnem pred obiskovalci, modrovala o problemih, na temo katerih ima na zalogi veliko ganljivih prispodob, še več pa pokroviteljskih zamislic. In Jelko Kacin je bil od vseh najpogumnejši. Izjavil je namreč, da je prekerno v bistvu tudi njegovo delo. To pa zato, ker mu ni zagotovljeno. Ker se mora zanj vsake toliko potegovati na volitvah. Pravzaprav je rekel, da se mora na volitvah potrjevati. Skratka, trije odstotki volilnih upravičencev, ki so 7. junija 2009 inertno in naveličano glasovali za njegov brand, so ga absolutno potrdili, legitimirali, naredili malodane nepogrešljivega. Gotovo misli, da bi ga volili celo, če bi imeli boljšo izbiro. A parafrazirajmo njegovo priliko o prekercu: Dragi volilci, ne težite mi s tem prekernim delom, zadeva je nekoliko napihnjena, kdor zmore in zna, vedno najde kaj zase, na trgu je klavnica, zmaga najboljši, kaj morem, sploh pa tudi jaz nisem brez skrbi. Lepega dne bi lahko ostal brez dela (evropskega poslanca). Lepega dne bi bil lahko ob plačo (8000 evrov). Lepega dne bi lahko ostal brez nadomestila za prevoz na delo (4000 na mesec). Lepega dne bi lahko ostal brez dnevnic (304 evre za vsak dan navzočnosti na uradnih srečanjih parlamentarnih organov, če se podpišem v uradno knjigo navzočnosti). Skratka, ne težite, tudi jaz garam kot konj in ni mi ravno lahko. Jelku Kacinu dosmrtni mandat evroposlanca, eksistenčno varnost in eksistencialni mir, takoj zdaj!
Jelko Kacin je bil tistega dne enostavno v formi, bistroumnost mu je dala polet, da enostavno ni več znal odnehati in stopiti na trdna tla. Odločil se je, da bo postal osrednji dogodek okrogle mize in problem brezposelnosti mladih dokončno odpravil z veličino in vseobsežnostjo svojih lastnih problemov. Dal pa nam je vedeti tudi, da nima kaj prida stika z realnostjo, četudi ga volilci, če že za kaj, pooblaščamo prav za to. Pridušal se je namreč, da ga prav resno skrbi menda naraščajoč evroskepticizem med mladimi. Spoštovani Jelko Kacin, med najmlajšimi, mladimi, srednje starimi, starejšimi in najstarejšimi je nepreštevna količina evroskepticizma. Toliko ga je, da zanj ni merske enote, lahko bi celo rekli, da po petih letih krize nima več kam naraščati, saj je dosegel svojo skrajno mejo. Kakega evroentuziasta boste našli le še s terenskim vozilom globoko na podeželju. In v političnem vrhu. Skratka, dragi mladi volilci, ljubite evropsko idejo, ker začenja Jelka Kacina resno skrbeti, da bo v kratkem ob službo. In predvsem ne bodite mu, no, gorki: »Skrbita me vzvišenost in aroganca skeptikov, ki nikoli niso bili v Bruslju, pa imajo vnaprejšnje vrednostne sodbe. Zato mi vselej vabimo ljudi na obisk. Evropskih institucij se je treba tudi fizično dotakniti, da boste razumeli, da je to tudi vaša institucija.« Yess, mladi brezposelni, študentje na napotnicah, večni honorarci, podjemni in avtorski pogodbeniki, espeji in samozaposleni, če pridete v Bruselj, ne pozabite poklicati vodiča po naši in vaši prestolnici lepe evropske ideje, Jelka Kacina! Je pa sitnost, ker biti prekeren pomeni, da ne boš izgubljal časa in energije za zasebne travme Jelka Kacina. Prekerci redko letijo za prazen nič v Bruselj. Prekerci svoje vire porabijo za najemnino, hrano, obleko, davke vseh oblik ter osnovno zdravstveno in socialno varnost. Pravzaprav, gospod Jelko Kacin, jim viri za kako od teh osnov pogosto presahnejo. Predvsem pa ne vedo, ali lahko na priliv računajo tudi naslednji mesec. Prekercem je vaša enomesečna plača pogosto enoletni zaslužek.
Samo v Sloveniji se lahko politik tako perfidno posmehne državljanom in volilcem ter ostane politično nekaznovan. Preusmerjanje pozornosti, negiranje problemov, zanikanje obstoja sistemske neenakosti, olastninjenja delovnih mest in generacijskega prepada bodo lepega dne po nosu lopnila tudi Jelka Kacina. Če ne drugače, ga rastoče armade prekernih generacij na volitvah, kjer se on poklicno in osebnostno samouresničuje, že v kratkem ne bodo niti povohale.
In tudi Jelko Kacin bo lahko odprl svoj fiktivni s.p. Gotovo ima po vseh teh letih dela in izkušenj kaj prodajati. Vprašanje je, kdo bi hotel to kupovati.
