Eko sklad je zasut z vlogami občanov, ki so zaprosili za nepovratna sredstva za povečanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb. A se medtem že pojavljajo prva opozorila, da država z izdatnim financiranjem zelenih naložb spodbuja predvsem tuje proizvajalce.
Za 15,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, kolikor jih Eko sklad ponuja za naložbe v obnovljive vire in večje energetske učinkovitosti, je vlogo do zdaj oddalo dobrih 6300 prosilcev. Obdelali so jih tretjino, da gre za zelo želen denar, pa dokazuje podatek, da so na skladu prve vloge začeli prejemati že nekaj dni po objavi razpisa januarja letos.
Največ zanimanja je za kurilne naprave
Po zadnjih informacijah je Eko sklad odobril za 2,6 milijona evrov nepovratnih sredstev, medtem ko je bilo izplačanih skoraj 670.000 evrov za 590 naložb tistim, ki so že predložili dokumentacijo o zaključku naložbe. Glede na doslej obdelane vloge in odobrena sredstva se največ, dobrih 30 odstotkov prijaviteljev, zanima za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, s po 22 odstotki sledijo toplotne črpalke in toplotne izolacijske fasade. Največ odobrenih vlog oseb, približno petina, prihaja iz osrednje regije, s 15 odstotki sledi Gorenjska, z nekaj več kot 13 odstotki Podravska, najmanj, le okoli dva odstotka, pa je bilo za sofinanciranje zelenih investicij zanimanja v zasavski regiji.
Za nepovratna sredstva se lahko posamezniki potegujejo do konca letošnjega leta, in čeprav nam na Eko skladu tega niso mogli potrditi, je povsem mogoče pričakovati, da bo – podobno kot pri lanskem primerljivem razpisu Eko sklada – sredstev zmanjkalo še pred uradnim zaključkom razpisa. Problem z velikim povpraševanjem izpostavlja tudi predsednik upravnega odbora Jelovice Gregor Benčina: »Eko sklad zaradi omejenih sredstev in velikega zanimanja Slovencev svoje poslanstvo lahko opravlja le do jesenskih mesecev, saj praviloma takrat zmanjka sredstev za sofinanciranje.«
En vložen evro vpreže še štiri evre zasebnih sredstev
Ena glavnih zavez vlade Alenke Bratušek je zagon gospodarstva, to pa želijo, kot so zapisali v koalicijski pogodbi, doseči tudi z državnimi spodbudami za zeleno razvojno politiko, med katere sodi energetska sanacija stavb. Da gre za velik gospodarski potencial, ki bi lahko ustvaril na tisoče novih delovnih mest, priča ocena ministrstva za infrastrukturo in prostor, po kateri bi morali do leta 2020 na leto prenoviti vsaj 17.000 stanovanjskih hiš in 900 večstanovanjskih objektov, zgrajenih pred letom 2002.
»Eko sklad bi moral denar usmerjati tja, kjer prihaja do največjih energetskih prihrankov, kot tudi do največjih multiplikacijskih učinkov,« pravi Benčina. V Jelovici sicer izdelujejo nizkoenergijske varčne hiše, okna in vrata ter se kot eden redkih slovenskih proizvajalcev energetsko varčnih končnih izdelkov posledično spopadajo z velikim upadom povpraševanja. Po izračunih Benčine vsak milijon evrov sredstev, ki ga Eko sklad nameni za sofinanciranje energetskih prenov, motivira in angažira dodatne štiri milijone evrov zasebnih sredstev, skupno pa pet milijonov povpraševanja v industriji.
Slab izkupiček za domače gospodarstvo
Se domačemu gospodarstvu z investicijami v zeleno energijo res obetajo lepši časi? »Če večino regulacijske opreme uvažamo, je domač prispevek k energetski obnovi stavb bistveno slabši. S sanacijami res porabimo manj energije, a razen za inštalaterje, ki vgrajujejo uvoženo opremo, drugih novih delovnih mest ni pričakovati,« opozarja direktor zasebne Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac. Pritrjuje mu naša sogovornica iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). »Ustvarili bi lahko 10.000 novih delovnih mest, predvsem v gradbenih, inženirskih in obrtniških podjetjih. A če bodo dobili posel denimo Hrvati, ki so veliko bolje organizirani od nas, bodo ti zagotovo pripeljali svoje materiale in ljudi,« pojasnjuje Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS.
Tipičen primer so, razlaga Nemac, sončne elektrarne, katerih gradnjo smo izdatno (so)financirali, za katere nikogar ni zanimalo, od kod so bile uvožene. »Nekritično smo kupovali v tujini. Mi z našimi subvencijskimi shemami torej kreiramo delovna mesta v tujini.«
Rešitev je v strategiji, ki je (še) ni od nikoder
Medtem ko so tuja podjetja globalizirana, se Slovenija kljub vstopu v Evropsko unijo ni odprla. »Lastno industrijo bi morali okrepiti z lastnimi ukrepi. Morali bi, da bi se izognili državni zaščiti, posredno spodbujati, na primer inštitute in fakultete, saj je znanja dovolj,« zatrjuje Nemac. Cilj je po njegovih ocenah dosegljiv tudi z manjšimi prilagoditvami obstoječih domačih proizvodenj, ki bi se morale dogovoriti za skupen nastop na trgu. »Potrebujemo strategijo, še najtežji del je uspešen prodor na trg,« je dodal Nemac.
