Kako bo to vplivalo na zahtevo NLB za stečaj Gratela, ki ga bo sodišče obravnavalo prihodnji petek, 17. maja, je nemogoče napovedati. Je pa verjetno padlo v vodo kar nekaj argumentov bankirjev, zakaj načrtovana sanacija Gratela ni realno izvedljiva. Spomnimo, da se je NLB odločila za ugovor zaradi Gratelovega načrtnega izigravanja in preteklega oškodovanja. Kot smo razkrili v Dnevniku, so NLB pred nosom izmaknili 100-odstotni delež v operaterju T2. Glavni razlog, zakaj je prisilna poravnava že vnaprej obsojena na propad, je bil po besedah NLB ta, da nikoli ne bodo pristali na dvoletni moratorij za posojila in znižanje obresti.
V Gratelu Jurija Krča so očitno našli drugo, varnejšo pot. Namesto da bi se trudili NLB kot eno od ločitvenih upnic prepričati v dogovor, so takšno določbo preprosto črtali iz načrta finančnega prestrukturiranja. Namesto tega so vanj vnesli določbo, po kateri bo do poplačila ločitvenih upnikov prišlo z unovčenjem predmetov zavarovanja leta 2016.
Pod vprašajem je celo status banke kot ene od zavarovanih upnic. Čeprav se je NLB kot taka opredelila tudi v samem ugovoru in poudarila, da ima med drugim ločitveno pravico na Gratelovem optičnem omrežju v Portorožu in Piranu ter na odtujenem deležu v T2, sta jo tako Gratel kot upravitelj prisilne poravnave Boštjan Jurkošek ovrednotila kot upnico z v celoti nezavarovanimi terjatvami. NLB se je na takšno odločitev pritožila, a jo je Jurkošek zavrnil, »ker njena prijava na vsebuje zahtevka za priznanje ločitvene pravice«. Kot je znano, se je NLB opekla že v prisilni poravnavi T2, kjer jo bo vztrajanje pri stališču, da ima v celoti zavarovano posojilo, stalo več deset milijonov evrov.
