Takšne težave imata kar dva oziroma trije odstotki ljudi. Prizadenejo lahko oba spola, običajno se pojavijo v drugem ali tretjem desetletju. Več kot četrtina prizadetih ima v sorodu nekoga s podobnimi težavami, po navedbah nekaterih študij celo več, očitno igra genetika pri tem pomembno vlogo.
Hiperhidroza, kot strokovno imenujemo čezmerno znojenje, sčasoma postane za obolelega problem, saj vpliva na vsakodnevne aktivnosti in kakovost življenja (pogosto preoblačenje, prhanje, vlažne dlani, zadrega...). Težava je lahko tako huda, da je prisotna tudi v zimskih dnevih. Oboleli se zapirajo vase, v bojazni, da jih bo okolica zasmehovala ali izločila, se izolirajo. Posledica takšnega znojenja je lahko tudi draženje kože in razvoj kožnih bolezni – tako bakterijskih kot glivičnih okužb in vnetnih sprememb.
Kdaj je preveč
Izločanje znoja uravnava vegetativni živčni sistem, ki običajno dobiva dražljaje od receptorjev za toploto, ki so v koži. V normalnih pogojih predstavlja znojenje fiziološki mehanizem za regulacijo telesne temperature in hkrati pripomore pri izločanju različnih snovi iz telesa. Vegetativni živčni sistem je seveda tudi pod vplivom emocionalnih dejavnikov, ki na tak način vplivajo na izločanje znoja. O prekomernem znojenju govorimo, kadar je izločanje znoja večje, kot bi bilo potrebno za uravnavanje telesne temperature. Lahko je primarno ali idiopatsko – v primerih, ko vzroka ne moremo odkriti (takšnih je največ). O sekundarni hiperhidrozi pa govorimo, ko je vzrok težav možno opredeliti.
Potenje tudi zaradi bolezni ali zdravil
O sekundarni hiperhidrozi govorimo, ko je vzrok takšnih težav mogoče opredeliti. Lahko se pojavlja v nekaterih povsem normalnih stanjih, kot so na primer menstruacija, klimakterij in nosečnost pri ženskah. Lahko pa predstavlja enega od znakov določenih obolenj, denimo obolenj ščitnice, tuberkuloze, malarije, sladkorne bolezni… Včasih je posledica jemanja nekaterih zdravil (aspirin, meprobamat, penicilin…) ali mamil, zastrupitve z alkoholom ali nikotinom. Primarna hiperhidroza je običajno vezana na določene predele, kot so pazduhi, glava in obraz, dlani ter podplati. Čezmerno znojenje, zlasti v pazduhah ter na dlaneh in podplatih, pogosto spremlja neprijeten vonj, ki lahko nastaja zaradi motenega delovanja žlez »dišavnic« in tudi zaradi delovanja bakterij, ki so na kožni površini in dlačicah ter delujejo na izločen znoj.
Mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije, je zaposlena v Dermatološkem centru Parmova v Ljubljani.
