V eni najbolj unikatnih stavb v prestolnici, ki jo je arhitekt Jože Plečnik zasnoval že leta 1936, domujeta občinska zavoda Pionirski dom in Slovensko mladinsko gledališče, okoli polovico polkrožne zgradbe pa zaseda še študentski dom Akademski kolegij. Njihove tradicije so dolge že okoli pol stoletja, ni pa še znano, ali se bodo lahko na istem naslovu nadaljevale tudi v naslednjih letih. Denacionalizacijski postopek namreč še vedno ni končan, čeprav je Nadškofija Ljubljana zahtevo zanj vložila že septembra 1992 z željo po vrnitvi stavbe v naravi. Na drugi strani ljubljanska mestna občina nima nadomestnih prostorov za nadaljevanje dejavnosti svojih dveh zavodov, izseliti bi se morali tudi študenti.
»Odvzem bi prizadel študente, saj bi to pomenilo, da imajo na voljo 299 ležišč manj kot doslej,« pravi direktorica Študentskega doma Ljubljana Meta Škufca. Dodaja, da je ta študentski dom zaradi dotrajanosti energetsko in tudi drugače potraten. Sobno pohištvo so zamenjali leta 1986, zadnja investicija pa je bila obnova elektroinštalacij pred desetimi leti.
Morebitni konec Pionirskega doma
Kot vsa Plečnikova dela je tudi nekdanje Baragovo semenišče razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena, vendar tudi Mestna občina Ljubljana v domovanje svojih dveh zavodov ne želi vlagati, dokler se denacionalizacija ne konča. Dotrajanost stavbe, katere približno četrtino zaseda Pionirski dom in četrtino Slovensko mladinsko gledališče, vedno bolj vpliva na njihovo delo, pripoveduje direktorica Pionirskega doma Viktorija Potočnik. Pred leti jim je zaradi poka vodovodne cevi zalilo učilnice pa tudi že samo vzdrževanje standarda terja velik napor. Za boljše delo naj bi bili določeni posegi v stavbo nujni. »Festivalna dvorana nima prezračevalne naprave in obiskovalci se 'kuhajo', ko v njej poteka kakšen dogodek. Nekateri je zaradi tega ne najamejo, drugi organizatorji se ne vrnejo,« pripoveduje Potočnikova.
Redne aktivnosti Pionirskega doma obiskuje vsako leto več kot tisoč otrok, sicer pa k njim vsako leto zaide okoli 60.000 obiskovalcev, zato je po mnenju nekdanje ljubljanske županje vrnitev v naravi nesprejemljiva. »To bi bila katastrofa! To bi pomenilo, da je Pionirskega doma, ki letos praznuje 50 let, konec,« je prepričana, saj ne vidi nadomestnih prostorov.
Enkrat že določili odškodnino
V preteklosti je bilo večkrat omenjeno, da naj bi ljubljanska nadškofija želela v nekdanjem Baragovem semenišču urediti katoliško univerzo. Ali so ti načrti po dveh desetletjih še vedno enaki, ne razkrivajo. »Nadškofija Ljubljana obžaluje dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka, vendar pa zadeve do njegovega konca ne komentira,« nam je v imenu tiskovnega urada ljubljanske nadškofije odgovoril Boštjan Prevc.
Četudi so se lahko načrti spremenili, pa zagotovo ostaja želja po stavbi za Gospodarskim razstaviščem, sodeč po njihovih vztrajnih pritožbah na odločitve pristojnih organov. Nazadnje tudi na odločitev ljubljanske upravne enote, ko je aprila leta 2010 upravičenki določila odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (Sod) v višini več kot pet milijonov nekdanjih nemških mark. Tej odločitvi je nasprotoval tudi Sod, ki je v postopku stranka z nasprotnim interesom od ljubljanske mestne občine kot zavezanke za vrnitev nepremičnine v naravi. Pritožbeni organ, okoljsko ministrstvo, je tako odločbo upravne enote 13. maja 2011 odpravil in zadevo vrnil nazaj na prvo stopnjo, kjer jo zdaj ministrstvo za kulturo rešuje že skoraj dve leti.
Sod z novimi argumenti
»Trenutno preučujemo pravno stanje zadeve, ali je bila Nadškofija Ljubljana upravičena vložiti zahtevo za denacionalizacijo tega premoženja glede na to, da je bilo to podržavljeno Škofijskemu duhovnemu semenišču Ljubljana,« odgovarjajo s kulturnega ministrstva. Po stališču Soda namreč Nadškofija Ljubljana ni pravna naslednica, saj Škofijsko duhovno semenišče še vedno obstaja, vendar pod imenom Bogoslovno semenišče Ljubljana.
V tem letu bi moralo kulturno ministrstvo ponovno sklicati obravnavo, pričakuje pravni zastopnik Mestne občine Ljubljana Miha Martelanc, vendar termini niso še znani. Z ministrstva zgolj sporočajo, da bi bila lahko zadeva rešena še v tem letu. Po zadnji cenitvi je nekdanje Baragovo semenišče vredno skoraj 4,5 milijona evrov, kar pa je vsaj 30 odstotkov več od vrednosti stavbe ob podržavljenju. Zaradi tega bo lahko vlagateljica zahteve, če se izkaže, da je tudi upravičenka, izbirala – ali sprejme nepremičnino v naravi in plača povečano vrednost, ali pa se ji izplača odškodnina v obveznicah. V prvem primeru bo lahko nato zahtevala še odškodnino za leta, ko ni mogla uporabljati svojih prostorov, kjer pa verjetno znova ne bodo v igri ravno nizki zneski.
