Obsežna študija, pri kateri je s skupino Past Global Changes (PAGES) sodelovalo osemdeset raziskovalcev z vsega sveta, je prva, ki razkriva pogled na kontinentalne temperaturne spremembe v zadnjih dva tisoč letih. Študija tudi ponuja vpogled v regionalne klimatske spremembe vse od časov Rimskega imperija pa do danes. Po podatkih študije se je zemeljska površina na splošno ohlajevala, dokler antropološke klimatske spremembe ob koncu 19. stoletja niso spremenile dolgoročnega vzorca.
Zadnje desetletje je bilo najbolj vroče doslej
Znanstvenikom je uspelo rekonstruirati kontinentalne temperature na vseh kontinentih razen v Afriki, kjer niso zbrali dovolj podatkov. Ugotovili so, da je do temperaturnih sprememb na kontinentih prišlo v različnih obdobjih. Toplo obdobje, ki se je pojavilo med leti 830 in 1100 na severni polobli, se na južni polobli ni pojavilo istočasno. Na južni polobli se je to podobno toplo obdobje pojavilo šele med leti 1160 in 1370, torej 300 let kasneje. Mala ledena doba se je na severni polobli pojavila nekaj desetletij prej kot na južni. Za najbolj nenavaden kontinent pa se je izkazala Antarktika, ki se je uprla trendom segrevanja drugje po svetu.
Globalna slika ostaja enaka. Po tisoč letih ohlajanja se je v začetku 19. stoletja nenadoma začelo ozračje segrevati. Kot pravijo klimatologi, so se temperature v zadnjih stotih letih dvignile za približno 0,8 stopinj celzija. Razlog za to naj bi bilo izgorevanje fosilnih goriv, pogozdovanje in druge spremembe površja, industrija in agrikultura. Zadnje desetletje je bilo najbolj vroče doslej.
