"Razumem obtožnico in nisem kriv," je dejal Sanader ob začetku novega sojenja proti njemu zaradi obtožb za korupcijo. Bremenijo ga, da je na seji ožjega kabineta vlade pritiskal na člane vlade, naj prižgejo zeleno luč za sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena le dan po vladni seji.
Njegova obramba bo poskušala dokazati, da ni izsilil od članov vlade, naj kupijo sporno poslopje v Planinski ulici v Zagrebu.
Sanader je zanikal odgovornost tudi v združenem primeru Hypo in Mol, zaradi katerega je bil lani nepravnomočno obsojen na deset let zapora, kot tudi zavrača vpletenost v največji korupcijski primer na Hrvaškem na sojenju v primeru Fimi-media. Le nekaj mesecev po nakupu poslopja v Planinski ulici je Sanader nepričakovano odstopil s položajev predsednika vlade in HDZ.
Sicer pa je danes svojo odgovornost v primeru Planinska priznal nekdanji poslanec HDZ in znani zagrebški mesar Stjepan Fiolić, ki je bil dolgoleten tesen prijatelj nekdanjega hrvaškega premiera. Med drugim naj bi Sanader pri njem skrival nekatere izmed svojih umetnin in oblek.
Nekdanji lastnik sporne stavbe Fiolić je med preiskavo potrdil, da je Sanaderju osebno izročili 17 milijonov kun (2,3 milijona evrov), ki so jih dobili pri sporni prodaji poslovnega poslopja ministrstvu za regionalni razvoj, gozdarstvo in vodno gospodarstvo leta 2009.
Ni pa se uspel dogovoriti s tožilstvom glede zneska, ki bi ga moral vrniti, kot tudi glede višine kazni, za razliko od nekdanjega ministra za regionalni razvoj, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, Petra Čobankovića.
Bivši minister je priznal kaznivo dejanje in je bil marca obsojen na leto dni zapora. Obenem so kazen omilili, tako da bo moral Čobanković opravljati le družbeno koristno delo. Medtem se je umaknil iz politike in je svoj poslanski mandat HDZ prepustil namestniku.
Odgovornost je danes zavrnil tudi tretjeobtoženi, glavni direktor podjetja Inženirski biro Mladen Mlinarević. Tožilstvo trdi, da je njegov biro leta 2009 ocenil vrednost poslopja na slabih 80 milijonov kun ali dobrih deset milijonov evrov, kar je bilo več kot dvakrat več od tržne vrednosti stavbe.
