Ste si kdaj zaželeli, da bi na spletu predstavili svoje interese, znanja in potenciale, inteligentno spletno omrežje pa bi vas povezalo z ljudmi, s katerimi bi lahko uresničili svoje sanje in bili uspešni? Ali pa da bi v fitnesu krepili svoje telo po navodilih osebnega trenerja, čeprav ga tisti trenutek ni z vami? In da bi operativni poseg prestali čim hitreje, a bi bilo zdravljenje še vedno kakovostno? Na takšne želje in potrebe ljudi znajo odgovoriti in jih tudi spraviti v življenje mladi talenti slovenskih fakultet.
To je namreč samo nekaj rešitev, ki so se jih v okviru Imagine Cupa, največjega študentskega tekmovanja na svetu v organizaciji korporacije Microsoft, polni entuziazma in novih idej lotili finalisti tekmovanja. Po mnenju poznavalcev, ki tekmovanje v Sloveniji spremljajo že od samega začetka pred osmimi leti, so letošnje ideje in njihovi prototipi tako vrhunsko zasnovani, da je težko izbrati najboljšega, saj med posameznimi ekipami odločajo zgolj malenkosti. Kljub vsemu so izbrali zmagovalca, ekipo Beezinga, ki je v luči reševanja čebel, ki so med najbolj ogroženimi živalmi v ekosistemu, razvila sistem za analizo in zgodnje obveščanje o dogajanju v čebelnjakih. Razvili so namreč strojno programsko opremo, s katero avtomatsko pridobivajo podatke iz panjev, čebelarji pa lahko stanje preprosto spremljajo v mobilni in spletni aplikaciji. S tem želijo zavarovati čebele pred izumrtjem, čebelarjem pa pomagati do večje proizvodnje, je povedal Nenad Čikić, eden od članov skupine Beezinga, ki se je izziva lotila zaradi močne tradicije čebelarstva na sončni strani Alp, zaradi česar so prepričani, da mora tehnološka rešitev za ohranjanje čebel in čebelarstva prihajati ravno iz Slovenije.
Za bolj kakovostno zdravljenje
Beezinga si je z zmago na tekmovanju prislužila vstopnico za svetovni finale Imagine Cupa, ki bo julija v Sankt Peterburgu, tja pa imata priložnost odleteti še dve ekipi, saj se lahko v finale prebijeta v enem od spletnih izzivov, ki potekajo na svetovnem nivoju. V kategoriji igre se za finalista spletnega izziva poteguje ekipa Drone Attack s 3D strateško igro tipa »tower defense«, v kategoriji inovacij pa ekipa DORA (Doctors Operational Research Assistant) z razvojem interaktivnega zdravnikovega asistenta, ki omogoča edinstven prikaz informacij o bolniku pred in med operacijskimi posegi. Študenti mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) s tehnološko rešitvijo odgovarjajo na potrebe zdravstvenih ustanov po optimizaciji operacijskih posegov in povečanja njihovih učinkovitosti. Pri tem so se povezali z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor, njihovo znanje pa jim je omogočilo razvoj napredne strojne opreme, ki s preprosto uporabo brezkontaktne interakcije krajša čas trajanja posegov ter s tem neposredno vpliva na dolžino čakalnih dob.
»Med vsakim ogledom pacientovih podatkov mora kirurg zapustiti sterilno območje, kar pomeni da mora ponoviti postopek dezinfekcije in zamenjati oblačila, kar seveda pomeni izgubo časa ter porabo sanitetnih virov. Z uporabo Dore pa mu tega ni treba početi, saj si pacientovo zdravstveno sliko lahko pogleda na zaslonu v operacijski mizi,« je eno izmed prednosti Dore pojasnil mentor ekipe Kristjan Košič, asistent na FERI. Poleg tega rešitev kirurgu omogoča tudi boljšo pripravo na operacijski poseg in posvet z drugimi zdravniki v času operacije, tako da bo Dora postala nepogrešljiv član zdravstvene ekipe, so prepričani razvijalci.
Poskrbimo za svoje telo
Da je zdravje ljudi očitno še kako pomembna tema sodobne družbe, potrjujeta tudi ekipi Backbone Coach in JIM. Prva bo reševala težave mladih z ukrivljeno hrbtenico, in to s pametno majico, ki bo s pomočjo senzorjev zaznavala napačno držo in uporabnika prek aplikacije na mobilnem telefonu na to tudi opomnila. Še več, priporoča tudi ustrezne vaje, skozi katere uporabnika uspešno vodi in nadzoruje ter beleži napredek in izboljšanje telesne drže.
Posredno se temu posveča tudi JIM, celostna storitev za spremljanje treninga moči, ki prav tako z inovativno rabo senzorjev, vgrajenih v mobilne naprave, omogoča zaznavanje parametrov treninga moči. Aplikacija je torej namenjena obiskovalcem fitnesa, ki bodo po novem lahko po navodilih osebnega trenerja vadili tudi brez njegove prisotnosti, saj bo trener program vaj vnesel v aplikacijo, rezultate treninga pa si bo lahko ogledal takoj po koncu vadbe. Aplikacija si bo namreč zapomnila vse vaje, število serij in ponovitev, ki jih bodo na treningu opravili obiskovalci fitnesa, hkrati pa bo ocenila tudi pravilnost izvedenih vadb. Osebni trener bo na podlagi teh informacij lahko uporabniku dal nadaljnje nasvete nasvete za čim bolj učinkovito vadbo in napredek pri treningu moči.
Prihaja virtualno pokopališče
Podobno kot na drugih tovrstnih tekmovanjih tudi na Imagine Cupu ni šlo brez novih internetnih vsebin. Jumbooz je poslovno socialno omrežje naslednje generacije, napovedujejo fantje s FERI in ekonomsko-poslovne fakultete Maribor, ki so ga razvili. Gre namreč za pametno omrežje, ki uporabniku omogoča, da vnese svoje interese, znanja, potenciale in karierne cilje, nato pa mu Jumbooz predlaga krog ljudi, v katerem bi mu lahko uspelo te potenciale izkoristiti in uspeti. Jumbooz pri tem ponuja tudi izmenjavo podatkov, znanj in informacij.
Druga, na prvi pogled malce nenavadna »internetna« ideja pa je virtualno pokopališče Beeyond. Z njo želijo člani ekipe doseči premik v načinu razmišljanja in pojmovanja minljivosti. Času primerno, ko vsi samo še klikamo, so zato razvili spletno platformo, virtualno pokopališče, v katerem bodo svojci lahko zbirali spomine na pokojne, od fotografij in spominskih nagovorov, s pomočjo strokovnjakov za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Stefana pa bi v prihodnje radi omogočili tudi komunikacijo s pokojnimi, ki bodo počivali v virtualnem pokopališču Beeyond.
