Zavarovalnica Triglav je ob Petrolu in Telekomu Slovenije ena od treh najresnejših kandidatk za privatizacijo. Na to, katerega od velikih državnih podjetij bo sklenila vlada Alenke Bratušek še pred koncem letošnjega leta prodati tujcem, bo po besedah naših virov vplivala tudi njihova vpetost v slovenski finančni sistem – količina depozitov v največjih bankah in lastništvo državnih vrednostnih papirjev.
Še pred letom dni bi bil zaradi (pre)velike vpetosti v domači finančni sistem najmanj prodajljiv 62,5-odstotni lastniški delež v Triglavu. Družba je namreč po eni strani lastnica 25 odstotkov Abanke Vipe, štirih odstotkov Gorenjske banke, 3,54 odstotka Banke Celje in okoli 1,3 odstotka NLB. Po drugi strani zaradi krepkega in stabilnega denarnega toka več let velja za enega glavnih kupcev državnih obveznic in zakladnih menic. Obenem je lastnica velikih količin depozitov v slovenskih bankah. Ti so zanje, kot je znano, življenjskega pomena, od začetka krize pa ima v njih tudi država naloženih za več kot milijardo evrov depozitov.
Kljub temu so opazne posledice velikih nihanj donosov slovenskih državnih obveznic, strmoglavljenja bonitet bank ter tudi (neformalnega) pritiska zavarovalniškega regulatorja in bonitetnih agencij. Triglav, ki upravlja več kot dve milijardi evrov finančnih sredstev, je namreč v lanskem letu drastično znižal izpostavljenost do Slovenije. Do upada naj bi prišlo tudi na področju podjetniških obveznic. Po nekaterih informacijah naj bi Triglav v bodoče še zniževal izpostavljenost do slovenskih naložb.
Triglav je imel konec decembra 2012, kot razkriva nedavno objavljeno letno poročilo, za 247,6 milijona evrov državnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije, kar pomeni 13-odstotni upad glede na konec decembra 2011. Triglav in njegovi kritni skladi so trenutno po javno dostopnih informacijah lastniki zgolj dveh državnih obveznic – RS53, ki zapade v letu 2018, in RS33, ki zapade v letu 2022. Glede na apoen znaša skupna vrednost Triglavovih obveznic le 17,5 milijona evrov. Zakladnih menic nimajo v lasti. Mnogo dejavnejši so bili v Triglavu na področju depozitov in potrdil o vlogah, saj so tovrstne naložbe v letu dni zmanjšali kar za polovico, z 228 na blizu 107 milijonov evrov.
Čeprav Triglav še vedno obvladuje tretjino domačega zavarovalniškega trga, letno pa pobere pol toliko premij kot njegove konkurentke skupaj, imajo nekatere od njih celo več naložb v slovenskih državnih obveznicah in depozitih bank. Adriatic Slovenica (AS), ki se ji pripaja KD Življenje, je imela konec leta 2012 v državnih obveznicah dobrih deset odstotkov od okoli 400 milijonov evrov celotnega premoženja. V depozitih je imela medtem skoraj petino sredstev. AS naj bi bila precej vezana na sestrsko Deželno banko Slovenije (DBS). Več kot desetino premoženja ima v bančnih depozitih tudi Modra zavarovalnica, absolutni zmagovalec pa je Zavarovalnica Maribor (ZM). Ta je resda zmanjšala izpostavljenost do državnih obveznic, vendar je imela konec leta 2012 v njih še vedno kar 37 odstotkov premoženja. V depozitih je imela slabih 18 odstotkov.
Povsem drugače je bilo pri Prvi osebni zavarovalnici. »V Prvi smo v zadnjem letu povečevali izpostavljenost do državnih vrednostnih papirjev, saj smo jih kupovali po nizkih cenah oziroma visokih donosih cenah in tako ustvarjali dobiček. Delež teh naložb je 28. februarja 2013 znašal 15,8 odstotka,« so nam povedali. Bančne depozite so medtem zniževali. Njihov delež znaša skupno 10,8 odstotka, pri čemer skrbijo za visoko razpršenost med različnimi bankami.
