Drugič, ima, hm, »uravnotežen« pogled na banke. Od liberalca, s katerim sva leta 2002 pisala članke o nujni privatizaciji NLB in se posmehovala iz nacionalnega interesa (in s katerimi sva si nakopala precej težav na fakulteti in širše), se je od nas liberalcev kmalu absolutno distanciral in se prelevil v zagovornika (sistemskih) bank v nacionalni lasti. Skupaj s Katjo Božič (ja, tisto Katjo Božič, ki je pod Bajukom in Križaničem vodila direktorat za finančni sistem in ki je kasneje pod Jazbečevim mentorstvom poskušala doktorirati) sta v letih 2005–2006 uspešno prepričala tedanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, da ne sme prodati večinskega deleža v NLB belgijski KBC. Jazbec je torej »na liniji« z zdravimi silami in ne bo imel težav se sporazumeti tudi z Lukšičem ali Križaničem o strategiji nacionalnega interesa v bančništvu.

In tretjič, seveda, Jazbec je brez službe in tako bo država lahko uspešno zmanjšala število brezposelnih. Jazbec je torej naravnost idealen kandidat. Zato se o njem ni bilo težko uskladiti levim in desnim neokomunistom in kvaziliberalcem.

Ima pa Jazbec nekaj manj dobrih lastnosti, ki lahko povzročijo nekaj težav zdravim silam ali vržejo senco na njegov mandat. Prva napaka: ima soliden ekonomski background, pridobljen v tujini. Druga napaka: odlično govori angleško in odlično se znajde v visoki družbi. Ne bo imel težav v Frankfurtu kdaj z Draghijem po večerji spiti kozarček konjaka in sproščeno poklepetati o denimo valutni vojni, ki jo je sprožila japonska centralna banka, ali o monetarni situaciji na Kosovu. In tretja napaka: če že sam ne raziskuje zadnjih deset let, pa ima afiniteto in veliko dozo razumevanja za ekonomske raziskave. Zato se zna zgoditi, da bo razhajkal zdravo jedro sedanjega »raziskovalnega centra« Banke Slovenije in iz njega naredil soliden raziskovalni oddelek, kot ga imajo vse centralne banke na svetu (razen naše).

Ampak to so minorne napake glede na »big picture« o pomenu ohranitve bank v nacionalni lasti.damijan blog