Kmalu 43-letnega Boštjana Jazbeca, ki je po prvem dnevu pogovorov predsednika republike Boruta Pahorja z vodji poslanskih skupin nesporni favorit za prevzem položaja guvernerja Banke Slovenije, čaka ob morebitnem imenovanju več težkih izzivov.
Poleg tega, da bo moral na kratek rok okrepiti nadzor domačih bank in vrniti zaupanje v domači finančni sistem, bo morda njegova najpomembnejša naloga povezana z redefinicijo samega položaja Banke Slovenije (BS). Ta se šest let po sprejemu evra, ki je Sloveniji odvzel monetarno suverenost, bolj ali manj odkrito spopada s krizo identitete. Ne le, da se BS v kriznih letih ni uspelo uveljaviti kot instituciji, ki bi morala imeti ključno vlogo pri pripravi ukrepov državne ekonomske politike, ampak jo je vsaj odhajajoča vlada Janeza Janše v povsem podrejeni položaj potisnila celo pri sanaciji bančnega sistema prek slabe banke.
Kakšna je zapuščina guvernerja Kranjca?
Ni pretirano zapisati, da je regulator bančnega sistema, ki ga bo do julija še vodil Marko Kranjec, v zadnjih letih pogosto zatajil pri opravljanju svojih nalog. Pri vrednotenju zapuščine odhajajočega guvernerja lahko očitke strnemo v več sklopov. Prvi je povezan s prepočasnim, na trenutke celo podcenjujočim odzivom na izbruh svetovne finančne krize v drugi polovici leta 2008. Še februarja 2009 je tako Kranjec javno zatrjeval, da je slovenski bančni sistem zdrav, nekaj mesecev pozneje pa poudarjal, da delež slabih terjatev v bankah, ki se je do danes povzpel na okoli sedem milijard evrov, znaša le okoli dva odstotka aktive. Res je, da je Kranjec stanje v bančnem sistemu podedoval še iz časov konjukture, ko je BS vodil Mitja Gaspari. Toda tudi po prepoznem spoznanju, da je dejanska kriza vendarle precej globlja, je BS ploščo obrnila: na banke, ki so morale začeti vračati posojila iz tujine, je začela pritiskati s procikličnim povečevanjem kapitalskih zahtev, kar je bržčas še pripomoglo k poglabljanju kreditnega krča.
Ko je gospodarstvo po letu 2010 začelo padati v likvidnostno spiralo, ki je s sabo v brezno začela vleči tudi banke, je BS storila še dve napaki v korakih. Vsaj do konca leta 2012 se je močno otepala kakršne koli vloge pri koordinaciji reševanj velikih gospodarskih bolnikov, katerih stečaj je težave največjih bank še poglobil. Obenem so iz bančnih omar začeli padati okostnjaki, pri čemer so posamezne zgodbe (avstrijska »okupacija« banke Hypo, več let načrtnega prikrivanja spornih poslov NKBM na Hrvaškem) razgalile tudi slab nadzor. BS je sicer vtis pozneje skušala popraviti z odpoklicem nekaterih, po njeni oceni neprimernih nadzornikov NKBM in Abanke, intenzivnim nadzorom Probanke in povečanim številom ukrepov (iz 172 v letu 2009 na 263 v letu 2011, sodelovanje z drugimi organi v več kot desetih primerih in tako dalje).
»Neoliberalec« s plebiscitarno podporo
Če bo Jazbec dejansko moral operativno in idejno »sanirati« Banko Slovenije (ekonomist Igor Masten, ki je uradni predlagatelj Jazbeca, je pred časom opozoril na »neizkoriščen potencial mladih in sposobnih ljudi v banki«, ki da »kaže klavrno sliko v znanstvenoraziskovalni dejavnosti«), ima obenem srečo, da prihaja na »odprt« teren. Če so ga leta 2006, ko ga pokojni predsednik Janez Drnovšek ni želel predlagati za guvernerja, podpirali v SDS, NSi, SLS, so ga včeraj poleg DL podprli celo v PS, »Pahorjevi presoji« pa zaupajo tudi v SD. Za zdaj plebiscitarna podpora Jazbecu, ki sovpada z dogovorom med DL in strankama »levice« o sanaciji bančnega sistema prek »popravljene« slabe banke, je domala neverjetna ob dejstvu, da morebitnega bodočega guvernerja vsaj po slovenskih merilih uvrščajo med »neoliberalce«.
Pred leti je bil namreč Jazbec član skupine Slovenski makroekonomski forum (SMF), v katero so se leta 2003 povezali ekonomisti mlajše generacije (Jože P. Damijan, Mićo Mrkaić). Potem ko je kratek čas delal za Svetovno banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), si je mednarodne izkušnje nabral kot svetovalec Mednarodnega denarja sklada (IMF) – najprej za Kosovo, v zadnjih letih pa za Surinam, južnoameriško državo s 530.000 prebivalci, ki je lani zabeležila štiriodstotno gospodarsko rast, zaradi uvedenih reform pa si je v začetku leta prislužila tudi pohvalo IMF.
Zagovornik privatizacije bank
Konec leta 2008 je Jazbec v enem od intervjujev menil, da bi morala vlada v krizi reformirati socialno državo, in ocenil, da bosta »delovanje tržnih mehanizmov in konkurenca banke prej ali slej prisilila v obnovitev procesov kreditiranja«. Zagovarjal je privatizacijo gospodarstva in bank, federalizacijo EU in slabo banko, ki bi ji pomagal še z evropskim mehanizmom za stabilnost (ESM). V času domačega posojilnega »buma«, do leta 2008, je sedel v svetu BS, do katerega je bil v letih pred tem precej kritičen. Ob odhodu je priznal, da je ta organ zapustil tudi zaradi »različnih mnenj, ki so normalni del delovanja takšne ustanove, kot je Banka Slovenije«. »Tudi zaradi vodenja tečajne in denarne politike v obdobju pred prevzemom evra so postale naše banke pri pridobivanju finančnih virov odvisne od tujine. Slovenske banke so v določenem obdobju preprosto pozabile, da so glavni vir bančnega financiranja depoziti gospodinjstev,« je poudarjal Jazbec.
Tudi zato bo imela morebitna potrditev Jazbeca, ki velja za relativno nekonfliktno osebo, za guvernerja tudi simbolni pomen. Na natečaju bi namreč premagal Franja Štiblarja, ki je eden paradnih predstavnikov »nacionalinteresne« šole, in Janeza Fabijana, ki kot dosedanji Kranjčev namestnik velja za »kontinuiteto«.
