Morebitna nova vlada pod vodstvom Alenke Bratušek bo bančni sistem sanirala v skladu z že sprejetim zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, a vse kaže, da bo za imenovanja glavnih kadrov v slabi banki, ki bi bili v pristojnosti vlade, pred tem poskrbela vlada Janeza Janše.
Ta je na včerajšnji seji že sprejela uredbo o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, glavni izvedbeni akt zakona o tako imenovani slabi banki, išče pa tudi kandidate za medresorsko komisijo. Ta bo vladi, kot to določa zakon, v sprejem predlagala posamezne ukrepe za določeno banko. Pet članov komisije bo predlagala vlada (tri na predlog finančnega ministrstva, enega na predlog gospodarskega ministrstva ter enega na predlog kabineta predsednika vlade), tri pa Banka Slovenije. Pri tem ne gre prezreti, da sta tako vlada kot guverner centralne banke pred zamenjavo. Na ministrstvu za finance, ki bo imenovalo tudi predsednika omenjene komisije, ki bo imel v primeru enakega števila glasov prevladujoč glas, imena kandidatov ne razkrivajo. Kandidatka gospodarskega ministrstva je po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo Sabina Koleša. Manj skrivnostni so v centralni banki, kjer so nam pojasnili, da so v medresorsko komisijo že januarja predlagali viceguvernerko Stanislavo Zadravec Caprirolo, namestnika guvernerja Janeza Fabijana, sicer tudi kandidata za mesto guvernerja Banke Slovenije, ter direktorico pravnega oddelka v centralni banki Jasno Iskra.
Na imenovanje državnih predstavnikov, predvsem takih s političnim predznakom, v organe slabe banke so se že kritično odzvali v mednarodnih institucijah, a so predstavniki Janševe vlade vseskozi zatrjevali, da vlada potrebuje svoje ljudi v organih slabe banke, ker da bodo za sanacijo bank porabljena proračunska sredstva oziroma državna jamstva. V primeru zamenjave vlade se tako upravičeno postavlja vprašanje, ali bo prihodnji minister za finance v organe slabe banke predlagal svoje kadre. Če so menjave v medresorski komisiji, ki jo ustanovi vlada, operativno manj zapletene, pa to ne velja za neizvršne direktorje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Janševa vlada je, spomnimo, poleg treh tujih strokovnjakov med neizvršne direktorje imenovala tudi državnega sekretarja na ministrstvu za finance, sicer pa vidnega predstavnika stranke SDS Andreja Širclja. Kandidat nekdanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča je bil Šircljev predhodnik, prav tako državni sekretar na finančnem ministrstvu, Dejan Krušec. »Glede imenovanja državnega sekretarja Širclja ni formalnih zadržkov, zakon to izrecno dopušča. Tudi sam sem za imenovanje predlagal enega od svojih državnih sekretarjev, saj mora minister pri tako pomembnem projektu imeti neposredno možnost spremljanja, kaj se dogaja,« je Šircljevo imenovanje med neizvršne direktorje za Dnevnik februarja opravičeval Šušteršič. Na Širclja smo zato že pred dnevi naslovili vprašanje, ali se bo morebitnemu novemu ministru za finance umaknil in mu dovolil, da z istimi razlogi, kot jih je zagovarjala Janševa vlada, med neizvršne direktorje DUTB imenuje človeka, ki mu zaupa. Iz Šircljevega pojasnila na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade je razbrati, da sam takšnih načrtov nima. Na vprašanje, ali bo imenovanje nove vlade vplivalo na njegov položaj neizvršnega direktorja, je Šircelj namreč odgovoril, da »za zdaj ne, ker je to posebna zadeva«. To vprašanje bi bilo po njegovem mnenju treba zastaviti tistim, ki bodo na vladi.
A dejstvo je, da je v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank zamenjava članov upravnega odbora DUTB domala nemogoča, česar se zagotovo zaveda tudi trenutni prvi mož finančnega ministrstva Šircelj. Po zakonu je lahko namreč Šircelj razrešen le, če to sam zahteva, če nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije, če ne bi več izpolnjeval pogojev, ki jih zahteva omenjeni zakon, če bi kršil dolžnosti člana upravnega odbora DUTB ali iz drugih razlogov po zakonu o gospodarskih družbah. Če pa se bo Šircelj vrnil v poslanske klopi, pa njegova funkcija v slabi banki zagotovo ni združljiva s funkcijo poslanca. Zakon o poslancih namreč izrecno določa, da ta ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe.
