Osvobodilna fronta s prvotnim imenom Protiimperialistična fronta je bila ustanovljena 26. aprila 1941. Do popolne prevlade komunistov znotraj OF je prišlo po podpisu dolomitske izjave 28. februarja 1943, s katero so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank.

Glavni koordinator Foruma za novo levico Žiga Šorli je na današnjem posvetu opozoril, da današnji časi od nas zahtevajo napor, da se izvlečemo iz krize, ob tem pa pogosto zanemarjamo svojo zgodovino.

Kot je nadaljeval, je bilo 1943 leto, ko so Slovenci sklenili, da bodo vstopili v nove čase, takrat še z mislijo na ljudsko demokracijo. Žal pa so to dobro voljo izrabile komunistične sile za kasnejši prevzem vseh vzvodov v državi, je pojasnil.

Po njegovih besedah se da iz dnevniških zapisov Edvarda Kocbeka razbrati, da so bili ravno krščanski socialisti tisti, ki so najbolj podpirali dolomitsko izjavo. Zato se je vprašal, kje je prišlo do napake, da je komunistična partija to izkoristila za svoje potrebe. "To vprašanje se nam zastavlja že 70 let," je poudaril.

Repe je odvrnil, da so odnosi med krščanskimi socialisti in komunisti oziroma OF tukaj sekundarnega pomena, obravnavati pa so se začeli precej kasneje, v začetku 50. let po razkolu med partijo in Kocbekom. V času pred podpisom dolomitske izjave ni bilo nobene potrebe, da bi partija ustaljene odnose v OF spreminjala, je dejal.

Po njegovem sta za razumevanje dolomitske izjave ključna dva elementa - jugoslovanske razmere oziroma odnosi med Slovenijo in jugoslovanskim centrom ter napačna jugoslovanska ocena o izkrcanju zaveznikov na istrski obali, posledično pa pričakovanega hitrega konca vojne.

Čeprav je podpis izjave po Repetovem mnenju enkratni zgodovinski dogodek, ga je navezal na aktualno dogajanje. "Nezaupanje, ki so ga po osamosvojitvi na novo posejali in ga gojijo politiki do volivcev, med strankami in znotraj strank, med različnimi vejami oblasti in do medijev, je izvotlilo naš parlamentarni sistem in našo družbo," je dejal.

Najbolj moreče se mu zdi, da je nezaupanje začelo zastrupljati tudi civilno družbo, "še preden se sploh začenjajo kazati obrisi kakšne stranke, liste, mreže, ki bi izšla iz protestniškega gibanja in vsaj malo pregnetla politiko". "Prihaja pa do sumničenj, da so v ozadju propadle stranke, ki se želijo vrniti na oblast, delijo se očitki o poskusih ugrabitve gibanja," je dejal.

Današnjega posveta se je udeležil tudi poslanec SDS Franc Breznik, ki se je osredotočil na dogajanje po podpisu dolomitske izjave oziroma po drugi svetovni vojni. Po njegovem je hendikep slovenske družbe v tem, da je takrat prišlo do uničenja velikega dela elite in akademske sfere. Partizanski boj je sicer po njegovih besedah svetel trenutek, vendar pa je treba ločiti in razjasniti dogajanje po dolomitski izjavi, je izpostavil. "Treba je postaviti temelje, na katerih bomo gradili novo slovensko elito," je poudaril.