Epilepsija je bolezen, pri kateri se ob nenadni nepravilni dejavnosti možganskih celic pojavijo napadi. Ta se lahko zgodi kadarkoli in običajno traja nekaj sekund ali nekaj minut, potem pa se možgani postopoma vrnejo v normalno stanje.
Obstaja veliko tipov epileptičnih napadov - kaj kdo doživi in kaj se z njim dogaja med napadom, je odvisno od tega, kateri del možganov prizadene, in tudi od tega, kako obsežno in hitro se motnja širi.
Vzroki za epilepsijo so sicer zelo različni - lahko se razvije zaradi razvojnih in genetskih nepravilnosti možganov, lahko tudi zaradi presnovnih motenj ali ob vnetjih in zastrupitvah, poškodbah glave, ob rasti tumorjev, okvarah zaradi motenj možganskega žilja in ob degenerativnih možganskih boleznih.
Sprožilni dejavniki za napade pa so lahko prekomerno uživanje alkohola, menstruacija, hitro utripajoča močna svetloba, izjemen fizični ali psihični napor, pomanjkanje spanja in hud čustveni stres.
Epilepsija pri otrocih se razlikuje od tiste pri odraslih. Otroci imajo raznovrstnejše oblike napadov ter več podvrst epilepsij, vzrokov zanje ter tudi zelo različne izide zdravljenja. Pri starejših od 65 let pa se epilepsija najpogosteje pojavi zaradi srčno-žilnih ali degenerativnih vzrokov. Napadi se manjkrat kažejo s krči in nezavestjo in pogosteje z nenadno zmedenostjo ali zazrtostjo, motnjo pozornosti ali spomina ter vrtoglavico.
V Sloveniji je približno 20.000 oseb z epilepsijo, od tega 2500 otrok in mladostnikov. Zdravljenje z zdravili je uspešno pri približno 70 odstotkih bolnikov, ki ob tem nimajo več epileptičnih napadov. V Sloveniji je bila doslej brez doplačila na voljo večina protiepileptičnih zdravil.
