Joe (s polnim imenom Joseph Vincent Flacco) je pred slabimi tremi tedni praznoval 28. rojstni dan. Rodil se je očetu Stevu (ta je italijanskega porekla) in materi Karen v Audubonu v ameriški zvezni državi New Jersey, v mladih letih pa se je ukvarjal s košarko in ameriškim nogometom. Nato se je odločil za slednjega, medtem ko sta se njegova brata Mike in John usmerila v bejzbol. Po igranju na univerzah Pittsburgh in Delaware ga je na naboru lige NFL leta 2008 v prvem krogu izbral Baltimore, s katerim je Flacco podpisal petletno pogodbo za 30 milijonov dolarjev, istočasno pa tudi triletno sodelovanje s proizvajalcem športne opreme Reebok.
V dresu kluba z vzdevkom »Krokarji« je Flacco rušil rekord za rekordom, z naslovom prvaka lige NFL in lovoriko MVP pa si je zagotovil odlično pogajalsko izhodišče za pogovore o nadaljevanju kariere in novi astronomski pogodbi. S koncem letošnje sezone je namreč prost igralec, v trenutkih slavja pa se je diplomatsko izognil odgovoru na vprašanje, ali bo ostal v dresu dosedanjega kluba. »Danes je čas za zabavo, jutri bo za počitek, pojutrišnjem pa se začne razmislek o tem, kako in kje naprej,« pravi zunaj igrišča presenetljivo mirni Joe, član kluba, ki je bil pravzaprav ustanovljen šele leta 1996, potem ko se je preselil iz Clevelanda.
V zasebnem življenju je ameriški silak zelo navezan na svojo ženo Dano Grady, s katero sta se poročila junija 2011 in ki ga je v živo spremljala na velikem finalu, in na še ne osemmesečnega sina Stephena Vincenta. Joe, ki ima tudi svojo uradno spletno stran (http://joeflacco5.com), se ukvarja tudi s človekoljubno dejavnostjo. Poleg tega sodeluje z znano prehrambno verigo Pizza Hut, ki prodaja tudi izdelke, poimenovane po njem, »Flaccovi najljubši«, ima pa tudi donosno sponzorsko pogodbo z banko Mariner.
»Joe ima najmočnejšo roko v ligi NFL,« je pred velikim finalom v New Orleansu (ta je Super Bowl gostil že desetič, od tega sedmič na stadionu Superdome) o 198 centimetrov visokem in 111 kilogramov težkem Baltimorjevem quarterbacku dejal Ron Jaworski, analitik znane televizijske postaje ESPN. Veliki finale na stadionu Superdome (gostitelj prvič po strašanskem orkanu Katrina pred osmimi leti) je bil na začetku drugega dela prekinjen za skoraj 40 minut, saj je zmanjkalo elektrike, kar se je zgodilo prvič v zgodovini tega tekmovanja. Takrat je Baltimore vodil z 28:6, v končnici se je San Francisco – klub je ime dobil po zlati mrzlici iz leta 1849 – približal na 29:31, a druga lovorika (prvo so osvojili leta 2001) je ostala v rokah Flaccovega moštva, nasprotniki pa so po petih zmagah v petih finalih (nazadnje leta 1995) prvič ostali praznih rok in zamudili priložnost, da na večni lestvici ujamejo Pittsburgh Steelers, ki imajo edini šest naslovov.
Vsak igralec novopečenih prvakov bo za naslov prejel po 88.000 dolarjev, vsak poraženec pa se bo moral zadovoljiti s po 42.000 zelenci. A to je kaplja v morje v primerjavi s televizijskimi in reklamnimi prihodki: cena 30-sekundnega oglasa med televizijskim prenosom je znašala 3,8 milijona dolarjev, televizijska mreža CBS je z reklamami dobila okoli štiri milijarde dolarjev, tekmo pa so prenašali v več kot 180 državah sveta. Tudi prihodki New Orleansa in okolice, povezani z velikim finalom lige NFL, niso zanemarljivi, saj naj bi znašali okoli 450 milijonov dolarjev.
Ko je Baltimore leta 2001 osvojil premierno lovoriko v NFL (v finalu je premagal New York Giants kar s 34:7), je naziv MVP pristal v rokah Raya Lewisa. Prav Lewis je v New Orleansu odigral zadnjo tekmo v karieri, še zadnjič odplesal svoj ritualni ples in se poslovil kot veliki zmagovalec. »Še z eno lovoriko Ray odhaja med legende, med nesmrtne. Ne bomo pogrešali le njegovih igralskih kvalitet, ampak tudi njegove ganljive govore v garderobi pred tekmami, s katerim nas je znal neverjetno motivirati,« je odhod klubskega soigralca in enega najboljših obrambnih igralcev na svetu v športni pokoj po 17 letih igranja za Baltimore komentiral Flacco. Že 37-letni Lewis je leta 2000 poskrbel za velik škandal v Atlanti: na zabavi med ogledom finala je prišlo do pretepa, v katerem so dva človeka zabodli do smrti, Lewis pa je dobil enoletno pogojno zaporno kazen in plačilo 250.000 dolarjev.
