Ustanavljanje hčerinskih gospodarskih subjektov je v slovenski zakonodaji formalno dopustno v najširšem smislu. Pav tako je dopustno povezovanje gospodarskih subjektov. Vendar pa se v konkretnih primerih poraja dvom v pozitivno naravnanost odgovornih oseb pri ustanavljanju hčerinskih subjektov in povezovanju različnih gospodarskih subjektov, je zapisal Rančigaj.
Inšpektor je namreč v enem od obravnavanih primerov ugotovil, da je družba leta 2012 začela izvajati ukrepe za zmanjšanje stroškov, pri tem pa so bile delavcem ponujene pogodbe za zaposlitev v hčerinskih družbah, kasneje pa jim med drugim niso izplačali regresa in prispevkov za socialno zavarovanje.
Inšpektor ob tem opozarja, da so delavci podpisali sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi in novo pogodbo o zaposlitvi v hčerinskih družbah, s tem pa so formalno izgubili pravico do odpravnine, do katere bi bili upravičeni kot presežni delavci.
Obe družbi je inšpektorat kaznoval z izdajo plačilnih nalogov zaradi neizplačila regresa za letni dopust, podani pa sta bili tudi kazenski ovadbi zoper obe družbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja šikaniranja zaposlenih v obeh družbah, ki so bili udeleženi pri "prezaposlovanju". Podana je bila tudi naznanitev kaznivega dejanja zaradi suma zlorabe pri upravljanju družb.
Rančigaj zato delavce opozarja, da se lahko v podobnih primerih med seboj povežejo, po možnosti pod okriljem sindikata. Predstavniki sindikata jim namreč lahko najhitreje svetujejo, saj sindikalni zaupniki že poznajo razmere v gospodarskih subjektih, kjer delujejo. Izpostavlja tudi, da so omenjenim delavcem nudili strokovno pomoč in jim svetovali, kako naj zavarujejo svoj status delavca.
