Primerjava s tenisom se je ponujala kar sama, kajti Gianni Clerici trdi, da so balkanski teniški igralci in igralke iz »plemen« (mednje šteje tudi druge Slovane), ki se jim priimki končujejo na -ič zgodba zase. Novak Djoković, Janko Tipsarević, Bernard Tomić, Miloš Raonić in Blaž Kavčič (!) so po njegovem imeli pogumne prednike, vajene borbe za preživetje, da so bili sposobni priti vse do Sredozemlja. Zato vsem teniškim igralcem na -ič mirno lahko pripišemo lastnosti tigra. Tiger namreč napada, ker le s presenečenjem ukani nasprotnika. Trditev nesporno drži, tudi za našega Blaža Kavčiča. Volk pa je žival, ki vse dneve nemirno teka, da najde izgubljene ovce brez nadzora in jih pokonča. Brez dvoma so volkovi v tenisu kar po vrsti španski igralci z Davidom Ferrerjem na čelu. Ferrer je res kot volk, saj najde (in vrne) najbolj nerešljive žoge, ves čas teka levo in desno, naprej in nazaj.
Samo statistična primerjava – Ferrer je v prvih treh krogih pretekel 9095 metrov, nasproti Djokoviću, ki jih je nabral samo 5479. Razlika je očitna in ni težko ugotoviti vloge tigra in volka. Je pa Stanislas Wawrinka (slovanskega plemenskega rodu) kot tiger spravil Djokovića v vlogo volka. Djoković je samo proti Wawrinki pretekel 5729 metrov (250 več kot v prvih treh kolih skupaj) kot volk, toda na koncu je vseeno napadel kot tiger in zmagal. Škotski »highlander« Andy Murray je tudi napadalec zaradi ogroženosti svojega plemena, ki ga Ivan Lendl (tudi Slovan) samo še bolj »navija«. Roger Federer je tipičen Švicar italijansko-nemško-francoske mešanice. Zna biti tiger, kadar se ujezi, toda vloga volka, ki odkriva slabe točke nasprotnika, mu je bližja (tako se je v četrtfinalu lotil tudi Jo Wilfrida Tsonge in ga premagal šele s šesto zaključno žogo). Manjkajoči v Melbournu iz »bande štirih« Rafael Nadal je pravzaprav nadgradnja Davida Ferrerja – kot volk vrača nemogoče in zasadi zobe kot tiger, ko nasprotnik že leži na hrbtu.
Pravzaprav sta največji poraženki letošnjega prvega grand slama v Melbournu sestri iz dežele tigrov Američanki Serena in Venus Williams, ki sta prišli prepričani, da sta njuni zmagi v igri posameznic in ženskih parov rezervirani vnaprej. Pravzaprav sta bili zanju uničujoči »volkulji« (simbol Rima je doječa volkulja) Italijanki Sara Errani in Roberta Vinci, ki sta marljivo pobirali izgubljene žogice in sestri Williams izločili v tretjem krogu v igri parov. Američankama se je dobesedno podrl svet, postali sta neprijetni in izgubljeni, zato tudi poraz Serene proti manj znani rojakinji Sloane Stephens ni bil več nobeno presenečenje. Še več, vprašanje je, ali se bosta sestri Williams sploh še pobrali. Zanimivo, da je zanesljivo zmago Stephensove proti Sereni brez sence dvoma napovedala velika Martina Navratilova (18 posameznih zmag na grand slamih). Takole je Martina odgovorila na vprašanje, ali bi ona v svojih najboljših časih premagala Sereno Williams: »Če me vprašate, ali bi premagala Justine Henin, vam odgovorim, da bi jo! Justine pa je redno premagovala Sereno! Torej imam pravico, da stavim na Stephensovo.«
