Jordanski kralj se je obdržal na prestolu kljub množičnim protestom, ki so se začeli pred dvema letoma zaradi zvišanja cen energentov in živil, nadaljevali pa z zahtevami po političnih reformah, boju proti korupciji in medijski svobodi.
V izogib političnemu prevratu se je krize lotil s koncesijami opoziciji. Tako je večkrat zamenjal premiera in obljubil reformo ustave, a dialog z opozicijo ni obrodil nobenih sadov. Najbolje organizirane opozicijske sile, Muslimanske bratovščine, ki v Jordaniji nastopa pod imenom Fronta islamske akcije, kralj ni prepričal.
Ta fronta tako današnje volitve bojkotira, predvsem zaradi po njenem mnenju nepravičnih meja volilnih okrožij, pa tudi zato, ker bo imel tudi novi parlament zgolj omejene pristojnosti. Abdulah II. bo namreč še naprej po lastni presoji imenoval in odstavljal premiere. Bojkot volitev so napovedale tudi nekatere druge opozicijske skupine.
Po napovedih doma ostali tudi številni volivci. Za volitve se je sicer registriralo več kot 2,27 milijona od skupaj 3,1 milijona volivcev, za sedeže v 150-članskem spodnjem domu parlamenta pa bodo lahko izbirali med 1500 kandidati, med katerimi je 213 žensk.
V skladu z novo volilno zakonodajo se lahko strankarske liste potegujejo za 27 poslanskih sedežev, medtem ko so ostali še naprej rezervirani za posamične kandidate. Ti so večinoma zvesti različnim plemenskim klanom in praviloma blizu kraljevemu dvoru. Na volitvah bodo tako po pričakovanjih slavili plemenski voditelji, osebnosti, ki so blizu režimu, in neodvisni poslovneži.
