Ljubljana.»Pokojni je umrl zaradi hude poškodbe glave in možganov. Ko je padel iz avtomobilskega prtljažnika, je s čelnim in temenskim delom silovito udaril ob asfalt. Umrl je približno uro pozneje, vendar ne bi preživel niti v primeru, da bi mu naslednji trenutek po poškodbi pomagal z vso mogočo opremo opremljen zdravnik,« je dr. Borut Štefanič z Inštituta za sodno medicino na sodišču pojasnjeval tragično smrt 30-letnega Azema Ljuftija. Gre za enega od štirih ilegalnih prebežnikov, ki so se pretihotapili čez hrvaško-slovensko mejo in jih je 16. decembra 2005 zvečer takrat 20-letni Alem Kanurić peljal po dolenjski avtocesti proti Ljubljani. Državljan Srbije in Črne gore Ljufti in še en prebežnik sta si menda menda nameravala ustvariti boljše življenje v Sloveniji, ostala dva pa sta imela za cilj Italijo. A Kanurić se je na avtocesti pri Dobu zapletel v prometno nesrečo – trije njegovi sopotniki so jo na srečo odnesli brez hujših poškodb, Ljufti, ki je bil skrit v prtljažnem delu forda sierre karavana, pa je ob trku padel iz avta in mu ni bilo več pomoči. Kanuriću zdaj po vseh teh letih na ljubljanskem sodišču sodijo zaradi povzročitve smrtne nesreče iz malomarnosti.
Ne da bi ponesrečencu pomagal, je s kraja nesreče takrat peš pobegnil, zato so ga obtožili tudi tega kaznivega dejanja, ki pa je zdaj že zastaralo, tako da je pregon zaradi tega ustavljen. Je bil pa leta 2008 zaradi tihotapljenja prebežnikov na prvostopenjskem sodišču obsojen na eno leto zapora. Takrat so ugotovili, da gre za člana večje hudodelske združbe, ki je služila denar na račun prebežnikov. Glavna v združbi sta bila Zeqir Lushi, ki je bil takrat obsojen na štiri leta in osem mesecev zapora, in Tefik Jupaj, ki je dobil tri leta in štiri mesece zaporne kazni.
Neizkušenost in pomanjkljiva vozniška usposobljenost
Kanurić je na sodišču razložil, da se je med vožnjo po avtocesti proti Ljubljani približal tovornjakoma, ki sta vozila drug za drugim. Ko je začel prehitevati, je na prehitevalni pas zapeljal tudi eden od tovornjakov. Kot se je zagovarjal obtoženi, je takrat vozil okoli 130 kilometrov na uro. Tovornjakarju je začel trobiti, potem pa se umikati levo ter zniževati hitrost vse do 50 kilometrov na uro. Ko je nato nekoliko pritisnil na plin, ga je zaneslo desno ter nato do ene in še druge odbojne ograje, dokler se ni avto ustavil. Jože Smrekar, ki je kot izvedenec rekonstruiral nesrečo, pa je ocenil, da se je moralo zgoditi drugače. Po njegovih ugotovitvah je voznik med prehitevanjem z levima kolesoma verjetno zapeljal z asfaltnega prehitevalnega pasu na makadamsko bankino. Ko se je poskušal vrniti spet nazaj na cesto, je zaradi razmeroma visoke hitrosti zavil močneje na desno in zadel kovinsko ograjo na desni strani avtoceste. Zadel je tudi stebriček ograje, avto je zasukalo za 360 stopinj, potem pa se je čez čas ustavil. Medtem so se odprla vrata prtljažnika, potnik je padel iz forda na cesto in po njej drsel še celih 55 metrov. Po izračunih izvedenca je pred začetkom zavijanja nazaj na cesto vozil okoli 105 kilometrov na uro, v ograjo pa je zadel s približno 89 kilometri na uro. Vozišče je bilo takrat mokro in spolzko, a Kanurićeva hitrost ni presegala dopustne. Vzrok za nesrečo je v neprevidni vožnji kot posledici Kanurićeve neizkušenosti in pomanjkljive vozniške usposobljenosti, je končal Smrekar.
Trojico bi radi zaslišali
Zaslišali so tudi Saška K., ki je Kanuriću posodil forda sierro. Pričal je, da je bil avto star, prtljažnik pa se je slabo zapiral. Saško K., ki je pojasnil, da je s tem avtom delal kot taksist, je bil prav tako kot Kanurić obsojen na sodnem procesu zaradi tihotapljenja prebežnikov – na okrožnem sodišču je dobil tri leta in deset mesecev zapora.
Na nadaljevanju sojenja bodo zaslišali policiste, ki so sestavili zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče in so opravili tudi razgovor s tremi preživelimi prebežniki, preden so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Iz zapisnika je razvidno, da so državljani Srbije in Črne gore ter Albanije Nazim Š., Edmund M. in Jetmir L. povedali, da so ločeno najprej ilegalno prišli na Hrvaško, potem pa na enak način nadaljevali pot v Slovenijo. Kot so dejali, so pešačili do neke reke (očitno Kolpe na območju Metlike), prek katere jih je neznanec prepeljal s čolnom. Prevoznik jih je nato peljal proti Ljubljani. Med vožnjo so nenadoma opazili policiste, nato je voznik že trčil v odbojno ograjo. Vse tri tujce bi zdaj radi zaslišali tudi na sodišču, a so se za zdaj dokopali le do naslova enega, ki živi na Kosovu.
