Potem ko smo v četrtek razkrili, da bo morala uprava Nove kreditne banke Maribor (NKBM) nadzornemu svetu pripraviti poročilo o poslih s podjetji iz Skupine Keter, zdaj objavljamo nove podatke o povezavah med mariborsko banko in bioplinskim imperijem Toma Begoviča, Denisa Bolčine in Marjana Kolarja.
Iz njih je razvidno, da je Skupina Keter prek mreže odvetnikov, nadzornikov in drugih oseb še vedno tesno vpeta v vodilne strukture svojega največjega posojilodajalca. Ena najmočnejših stičnih točk sta tako zakonca Matoz. Spomnimo, kmalu po nastopu vlade Janeza Janše je NKBM začela sodelovati z odvetnikom Francijem Matozom. Ta Janšo brani v procesu v zadevi Patria, na volitvah leta 2011 pa je kandidiral na listi SDS. Matoz je obenem dolgoletni odvetnik Toma Begoviča. Še marca lani ga je zastopal na sodišču v tožbi, povezani s provizijsko afero pri načrtovani gradnji apartmajev v Moravskih Toplicah.
S Skupino Keter pa tesno sodeluje tudi njegova soproga. Nataša Matoz je namreč od 1. junija zastopnica podjetja Biologica, ki je v lasti Keter Organice Naložb in Bolčine. Registrirano je za zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, iz česar je mogoče sklepati, da bo posameznim bioplinarnam v solasti Skupine Keter dobavljalo živalske odpadke (gnojevko). Begoviča v sodnih postopkih zastopa še en odvetnik, povezan s SDS – Igor Marinšek, nekdanji predsednik mariborskega odbora te stranke, ki je v času prve Janševe vlade vodil nadzorni svet NLB. Marinšek je lani v postopku izvršbe zastopal tudi Milana Vargazona. Za njegovo podjetje Bioplin Vargazon je Skupina Keter zgradila bioplinarno (ta je v letu 2011 ustvarila 758.000 evrov izgube) in mu domnevno pomagala pri najetju več kot 10-milijonskega posojila pri NKBM.
Povezave do nadzornega sveta NKBM
Povezave bioplinske skupine so vsaj do nedavnega segale tudi v nadzorni svet NKBM. Do konca novembra je v njem tako sedela Duška Jurenec, vodja kabineta zdaj že nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Ta je novembra 2009 z Begovičem urejala podrobnosti glede donacije Keter Investa za kampanjo pred lokalnimi volitvami. Podjetje je takrat Kanglerjevemu štabu »spregledalo« plačilo za komunikacijsko podporo za volitve. Ne docela pojasnjena ostaja tudi vloga nekdanjega predsednika nadzornega sveta Dušana Jovanoviča. Ta je bil namreč po naših informacijah že pred časom obveščen o nekaterih domnevnih nepravilnostih pri projektih bioplinarn. Prav tako naj bi vedel, da je več podizvajalcev pri njihovi gradnji ostalo celo brez plačila, čeprav je banka zanje odobrila namenska posojila.
Jovanovič je v petek zanikal, da bi bil s Keter Group pred ali po odhodu iz nadzornega sveta NKBM v poslovnem razmerju. A spomniti velja, da nadzorni svet NKBM v prvi polovici lanskega leta, ko ga je še vodil Jovanovič, po naših podatkih ni razpravljal o treh posojilih v skupni višini 19,3 milijona evrov, ki jih je banka nekaj mesecev pred prihodom Aleša Hauca na njeno čelo odobrila dvema podjetjema iz Skupine Keter za gradnjo bioplinarne v Lendavi. Po nekaterih informacijah naj bi razpravi o poslih s Keter Group kmalu po tistem, ko je decembra predlani z vrha banke odstopil Matjaž Kovačič, na nadzornem svetu najmanj enkrat nasprotoval prav Jovanovič.
Navzkrižne dokapitalizacije in nenavadna vrednotenja
Tudi sicer so imeli nadzorniki NKBM bržkone že pred časom dovolj razlogov za podrobnejši vpogled v bilance svojega posojilojemalca. Ta bi namreč pokazal, da skupina več desetih, tesno prepletenih podjetij svojo finančno sliko dejansko »popravlja« z različnimi manevri. Že leta 2011 so tako tri ključna podjetja (Keter Invest, Keter Organica in Keter Organica Nova) izpeljala več dokapitalizacij v skupni vrednosti skoraj 30 milijonov evrov. To so zelo verjetno storila zaradi izboljšanja kapitalske strukture v očeh bank upnic z NKBM na čelu in pokrivanja izgub, ki so nastale pri nekaterih poslih. Samo Keter Invest, ki je solastnik podjetij Keter Organica in Keter Organica Nova, je s prodajo deležev v družbah Keter Opatija, Lumar Keter in Probatio predlani ustvaril skoraj štiri milijone evrov izgube. Toda s temi dokapitalizacijami v sistem Skupine Keter Group dejansko ni pritekel svež kapital.
Ravno nasprotno. Podjetja iz skupine so se dokapitalizirala navzkrižno, kar pomeni, da je vsako od njih z dokapitalizacijo prejelo skoraj natanko toliko svežih sredstev, kot jih je vplačalo v kapitalih drugih podjetij. Najprej je tako konec marca 2011 Keter Invest z 11 milijoni evrov dokapitaliziral Keter Organico. Ta je le nekaj dni kasneje uslugo vrnila in z 6,8 milijona evrov dokapitalizirala Keter Invest. Krepitve kapitala so se nato nadaljevale pri Keter Organica Novi, ki sta jo Keter Invest in Keter Organica dokapitalizirala s 3,7 milijona oziroma 1,3 milijona evrov. Krog se je naposled sklenil konec leta 2011, ko je Keter Organica Nova dokapitalizirala Keter Invest in v njegov kapital vplačala okoli pet milijonov evrov.
Državna »pomoč« Keter Group
Na elektronski naslov podjetja Keter Organica smo že v četrtek poslali več vprašanj, tudi o namenu dokapitalizacij, ki so jih vodilni v Skupini Keter izpeljali tako z denarjem kot tudi s stvarnimi vložki, a odgovorov nismo prejeli. A pozornosti ne vzbujajo le navzkrižne dokapitalizacije, temveč tudi vrednotenja pri samih dokapitalizacijah. Keter Organica tako svoj 3,2-odstotni delež v Keter Investu v svojih bilancah vrednoti na kar 6,8 milijona evrov, Keter Invest pa 5,2-odstotni delež v njej na enajst milijonov evrov. Šest odstotkov Keter Organica Nove je v bilancah Keter Investa vrednih 3,7 milijona evrov. Po teh vrednotenjih bi bili torej Keter Invest, Keter Organica in Keter Organica Nova skupaj vredni najmanj 330 milijonov evrov, kar je trikrat več, kot je na borzi vredna Luka Koper, in le nekoliko manj, kot znaša tržna kapitalizacija Zavarovalnice Triglav. V tej luči velja presojati tudi skupno premoženje Keter Organice, prek katere skupina izvaja projekte bioplinarn. To uradna znaša 16 milijonov evrov, od česar polovico predstavljajo finančne naložbe v deleže preostalih družb iz skupine Keter, štiri milijone evrov pa dana posojila neznanim družbam.
Pri tem iz javno dostopnih letnih poročil ni mogoče natančno razbrati, kolikšen delež prihodkov podjetja iz Skupine Keter dejansko ustvarijo na trgu, koliko pa jih »pridelajo« v medsebojnih poslih. Vsaj na kratek rok pa bo skupini šla na roko nedavna odločitev vlade o več kot 300-odstotnem dvigu prispevka za polnjenje sheme za financiranje obnovljivih virov energije. Z njim bo namreč država lahko še naprej krila stroške obveznega odkupa električne energije iz bioplinarn. Te so lani po podatkih Borzena porabile približno petino denarja iz 102 milijonov evrov »težke« sheme in prispevale približno četrtino subvencionirane električne energije.
