V Murski Soboti je 4200 stanovanj. Skoraj polovica se jih ogreva z zemeljskim plinom, dobra tretjina s kurilnim oljem, 6,1 odstotka z daljinskim ogrevanjem z geotermijo, 3,9 odstotka stanovanj se ogreva z elektriko, 3,4 z lesom in 0,7 odstotka s premogom. Doslej so v mestu za ogrevanje uporabljali dve vrtini, ena je v lasti občine, druga je zasebna. Iz vrtine Sob 1 so od leta 2008 intenzivneje ogrevali 300 stanovanj, poleti pa so s pomočjo toplotnega izmenjevalca ogrevali vodo v kopališču. Z novo vrtino bi lahko ogrevali kar 2000 stanovanj, meni župan Anton Štihec.
Drago Potočnik iz javnega podjetja Komunala je odgovoril, kako se ogrevanje z geotermijo pozna v denarnicah občanov. »V ogrevalni sezoni 2011/12 so bila v Murski Soboti razmerja med povprečnimi stroški ogrevanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah takšna: skupne kotlovnice na ekstra lahko kurilno olje ELKO 16,3 evra, skupni kotlovnici na zemeljski plin 13,8 evra, skupne kotlovnice na ELKO + geotermalna energija pa 12,3 evra na kvadratni meter na leto. Razlog, da geotermalna energija ni bistveno cenejša, je v strukturi stroškov obratovanja. Energijski strošek pri geotermalni energiji je precej nižji, so pa na drugi strani zelo visoki stroški vzdrževanja, servisov in popravil. Pri klasičnih sistemih je ravno nasprotno, višji so energijski stroški, preostali stroški so precej nižji.«
Še za vrtnine ostane dovolj toplote
V Termah 3000 v Moravskih Toplicah imajo pet vrtin, aktivne so štiri. Tudi oni ugotavljajo, da morajo podobno kot v Murski Soboti ob dolgotrajnejšem padcu zunanjih temperatur pod –5 stopinj Celzija za dogrevanje uporabiti še druge energente. Direktorici Ivanki Ajlec predstavimo ugotovitve Lokalne energetske agencije za Pomurje iz njihove brošure Zelena energija Pomurja, kjer ugotavljajo: »65 odstotkov slovenskega geotermalnega potenciala je v severovzhodnem delu, v Pomurju.« Dodajajo pa, da je treba paziti na vračanje te vode nazaj v zemljo z reinjektiranjem. »Ta napaka se kaže na vrtinah v Murski Soboti, kjer sta dve vrtini v dvajsetih letih izgubili svojo izdatnost (s prvotnih 27 litrov na sekundo je po zadnjih meritvah na eni izmed vrtin kapaciteta padla na le še 5 litrov na sekundo). Sicer pa vzroki za upad izdatnosti razen vzroka nereinjektiranja še niso znani.« Ivanka Ajlec se strinja, da bi morali vsi uporabniki skupnega vodonosnika med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko poskrbeti za vračanje energije v zemljo, a v praksi ni tako. Sami upada kapacitet na vrtinah ne opažajo, svojo toplo vodo pa odstopijo v podjetje Grede, ki v rastlinjakih goji vrtnine, in tako poskrbijo, da se voda dodatno ohladi pred vrnitvijo v naravo.
Naložba za vnuke
V Lendavi s toplo vodo ogrevajo 614 stanovanjskih enot oziroma kar 97 odstotkov blokovskih stanovanj, pa še osnovno in srednjo šolo ter javne zavode, je z ekološkimi prizadevanji v občini zadovoljen župan Anton Balažek. »Pri eksploataciji geotermalnih vrtin v Lendavi gre za reinjekcijski način, kar pomeni, da se iztrošena voda vrne v vrtino, se ponovno ogreje in znova načrpa. Gre torej za ekološko najčistejšo obliko ogrevanja, brez izpustov in emisij v ozračje ali v vodotoke, kar je velika naložba predvsem za zanamce,« dopolni Igor Kolenko iz Stanovanjskega podjetja Lendava, kjer so izračunali, da se v štirih kotlovnicah (toplotnih postajah) ogrevanje giba od 13,2 do 18 evrov na kvadratni meter na leto. »Na letni ravni znašajo ogrevalni stroški za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje med dobrih 500 in dobrih 700 evrov.«
Opozarja pa, da vendarle ne drži, da je geotermalna energija zastonj. »Veliko ljudi misli, da zapičiš cev v zemljo in se že lahko ogrevaš z geotermalno vodo.« Oprema za izkoriščanje te vode je zelo draga, ob tem pa so pred desetletji gradili za visokotemperaturni ogrevalni režim, zato prilagoditve kotlovnic, regulacije in transporta stanejo, potrebno je dodatno ogrevanje pri –5 stopinjah Celzija, v vseh podpostajah pa mora biti zagotovljen tudi redundantni sistem ogrevanja v primeru izpada geotermalne energije, pojasni Kolenko.
V Termah Lendava so po besedah direktorja Igorja Magdiča s pomočjo uporabe geotermalne energije in drugih prilagoditev dosegli osupljive rezultate. Med letoma 1981 in 1992 so imeli 3400 kvadratnih metrov površin, 80 sob za okoli 150 gostov in so na leto porabili 220.000 litrov kurilnega olja. S smotrno rabo geotermije, nizkotemperaturnim režimom, rekuperatorji in drugimi ukrepi – vložki so se povrnili v treh letih, pojasni Aleksander Varga – so kljub dvakratnemu povečanju bivalnih površin – imajo 1900 kvadratnih metrov bazenskih površin, 120 hotelskih sob in 84 apartmajev – dosegli neverjetno, saj zdaj porabijo le še 10.000 litrov kurilnega olja.
Tople vode je v Lendavi veliko in občina si prizadeva, da bi skupaj z zdraviliškim turizmom zraven hotelskega naselja nastalo tudi umetno termalno jezero, podobno madžarskem Hevizu.
