Branko Marinič bo konec januarja odstopil z mesta poslanca. Odločitev je bila po njegovih besedah težka, a jo je v začetku tega tedna, ko je Marinič o tem še molčal, pravilno napovedal predsednik stranke SDS Janez Janša. Po doseženem rezultatu na predčasnih volitvah bi Mariniča nasledil predsednik strankinega podmladka Andrej Čuš. Ali ga tudi bo, nam v stranki včeraj niso potrdili, čeprav smo neuradno izvedeli, da se Čuš že veseli prihoda v parlament.
Marinič se po osmih letih gretja poslanskih klopi vrača na Slovenske železnice, kjer so nam potrdili, da ima »z zakonom o poslancih pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe«. Kot so povedali, se bo »z gospodom Mariničem dogovarjal generalni direktor«. Sodeč po življenjepisu, objavljenem na spletni strani državnega zbora, je Marinič pred nastopom poslanskega mandata leta 2004 nazadnje delal kot »vodja prodaje in proizvodnje v potniškem prometu v enoti Maribor«.
Marinič se ni dal tri leta. Julija 2009 so zaradi afere z izpitom iz nemščine zoper njega na pobudo protikorupcijske komisije vložili kazensko ovadbo. Višje sodišče je konec novembra letos potrdilo sodbo, s katero je bil aprila poslanec obsojen na pogojno kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta.
Brez odgovorov na vprašanja
Marinič vse do včeraj ni kazal pripravljenosti na odstop, nasprotno, po izreku sodbe višjega sodišča je povedal, da o odstopu ne razmišlja niti v primeru, če bi sodbo potrdilo tudi vrhovno sodišče. »Praktično vsi so mi svetovali, naj ne vrnem mandata,« je dejal včeraj. SDS smo včeraj tudi povprašali, ali bodo Mariničevo odločitev pospremili z izključitvijo iz stranke, na vprašanja niso odgovorili kljub napovedi, naj se nanje obrnemo, saj Marinič zaradi izčrpnosti izjave na tiskovni konferenci ni odgovarjal na vprašanja.
A to ni edini Mariničev poslanski greh. Leto 2009 zanj ni bilo srečno. Takrat smo izvedeli, da več let ni poravnal položnic za službeno stanovanje, istega leta pa je kot predsednik komisije DZ menil, da bi jim morala protikorupcijska komisija pod vodstvom Draga Kosa posredovati vse prijave sumov korupcije.
»Čeprav se z odločitvijo sodišča ne strinjam, jo spoštujem. Sprejemam jo, kljub temu da se mi zdi krivična in označuje jasno politično ozadje tranzicijske levice,« je poslanec SDS po vsej verjetnosti še zadnjič iz parlamenta okrcal politične nasprotnike. Poslancem, še posebno vladi, pa zaželel veliko uspeha in svoj govor končal domoljubno, v duhu svoje stranke: »Bog živi Slovenijo!«
