Shrek, Gangnam Style, Zoran Predin, Oliver Dragojević, Pop Design, Afroman, narodnozabavna viža... Kot je ljudski bes dosegel nekaj nepredstavljivega, ko je presegel folkloro levo-desnih delitev, je tudi njegovo kreativno izražanje preseglo delitve na ljubitelje bolj in manj sofisticiranih glasbenih žanrov. Kar samo kaže, da je kreativnost kot nalašč, da prestreže in artikulira pravičniško jezo ter ji da še dodaten zagon. Preseneča množičnost in hitrost ustvarjalnega odzivanja: trije štajerski pobi s harmonikami so originalno skladbo posneli in objavili le nekaj ur po drugi mariborski vstaji.

Prepir Shreka in Fione Kangler

»Ti si kriva, Tatjana. 150.000 evrov na računu, pa kaj si ti ja nor!« »Če si mi ti nakazal, Franci.« Tako poteka resen partnerski razgovor med Shrekom in princeso Fiono Kangler v skeču Toti Shrek. Prepričljivo sinhronizirano priredbo tega animiranega vira so zakrivili na Radiu 1 in ima že skoraj 7000 ogledov. Ne preseneča, da so najbolj ustvarjalno razpoloženi prav v Mariboru. Skladba Štajerska se veseli, znana tako po vokalu Alfija Nipiča kot Zorana Predina, se je verjetno kar sama od sebe ponudila Mihi Deželaku, ki je verze »v toti presneti štajerski kleti« zamenjal s faktografsko neustrezno inačico »Kangler presneti se skriva v kleti«. Jasno, vsi vemo, da se Kangler ne skriva v kleti, pač pa je šel na dopust.

Oprosti mi papeOliverja Dragojevića je dramskega in filmskega igralca Tadeja Toša navdihnil k zabavni priredbi Oprosti jim, Franci, ki je stara že tri leta in ima skoraj 60.000 ogledov. Gledanost se mu je močno dvignila prav v zadnjih dneh, Kangler pa je v njem še ves drzen in pogumen: »Vsi bi strašno radi bli župani, vendar dečki niso bli izbrani.« Z začetka novembra je v taktih reggaeja nastal kratek videoepitaf Franceju v spomin, ki je imel včeraj skoraj 38.000 ogledov. Še tisoč več pa jih ima Radarji v Mariboru, ki je parodija na slovit prizor v Hitlerjevem bunkerju iz filma Der Untergang. Hitler v njem po Mariboru postavlja radarje, najraje in največ tam, kjer se da mastno zaslužiti. Njegovo norenje sproži novica, da je deset radarjev že zagorelo, kar je zoprno tudi zato, ker mu istočasno nad glavo visita protikorupcijska komisija in računsko sodišče. Skratka, zgodbo poznate, za vsem skupaj ne stoji niti ljudstvo niti sovjetska armada, pač pa opozicija.

Kreativni so tudi na Radiu Center, kjer so že pred mesecem dni priredili eno bolj sladkobnih domačih skladbic 90. let, Zate legendarnega in predvsem legendarno oblečenega banda Pop Design. »Ko zadnje čase vozim se po mestu, živčno se oziram naokrog, da le ne bi kje spregledal znaka, da le ne bi imel pretežkih nog... Sfinanciran je privat, radar! Nekdo od njega bo bogat, Kangler!« Nasploh mariborski radijci niso od muh. Radio Center je zakrivil verjetno najbolj vizualno in produkcijsko dovršeno parodijo tega tipa, priredbo zadnjega globalnega hita Gangnam Style. Video beleži skoraj 350.000 ogledov, kar pomeni, da je skoraj vsak peti Slovenec sklenil, da je Kriza Style odlična priložnost, da ceneni elektronski takti, uvoženi iz Južne Koreje, tudi njemu zlezejo pod kožo.

Nekoč punk, danes vsaka viža

Dan po drugi mariborski vstaji je bila na omrežju Youtube objavljena pesem Upor! dua 2 pesjana, ki ga sestavljata Rok Šinkovec in Tomaž Goršič ter ima že 11.000 ogledov. Sicer pa so pobi iz Priložnostnega tria poskrbeli za najhitrejše izvirno glasbeno odzivanje. Narodnozabavna viža Gotof je! je v celoti avtorsko delo, zagotavljajo člani priložnostne godbe, objavili pa so jo v torek, le nekaj ur po drugi mariborski vstaji, ki se je sprevrgla v uporabo policijske sile. Naj boste ljubitelji katerega koli žanra že, je treba priznati, da je ljudska vstaja očitno presegla tudi estetske delitve, kar dokazuje podatek, da je video v samo dveh dneh prejel 80.000 ogledov. »V sedemdesetih letih je revolucijo podpiral punk, danes jo narodnozabavna glasba. Takrat je bila revolucija pobuda mladih, danes smo revolucionarji vsi,« je zapisal neki komentator pod video.

Ker farsa s počasnim in ne pretirano bistrim odzivanjem oblasti ter njeno nepripravljenostjo na samoodstranitev teče dalje in presega vse meje verjetnega, je vprašanje, kako dolgo jo bo kreativni potencial še lahko dohajal. Se pa v tem trenutku kar sama ponuja parodija na kakšen prizor iz nižjih razredov osnovne šole: »Tršica, nisem bil samo jaz, Janković pa Popovič sta b'la tudi...«